160.000 ton hrane blokiranih na meji nekaj minut stran od stradajočih ljudi

Izraelske oblasti so napovedale, da bodo po desettedenski blokadi vendarle dovolile vnos nekaj hrane v porušeno in uničeno Gazo, da »prebivalci ne bi stradali«. Iz urada izraelskega predsednika so sporočili, da so se za ta ukrep odločili na priporočilo izraelskih obrambnih sil in da ne bi izgubili podpore vojaški ofenzivi proti palestinskemu gibanju Hamas.

Genocid spremljamo v živo. Nihče ne more reči, da ni vedel, da ni videl

BBC poroča, da so se za to odločili le nekaj ur po tem, ko je izraelska vojska začela »obsežno kopensko operacijo«, kot jo oni imenujejo, po celotni Gazi. Izrael je sicer pod čedalje večjim pritiskom mednarodne skupnosti, da odpravi blokado, med katero v Gazo ni bilo dovoljeno prepeljati nobene hrane, goriva ali zdravil. Humanitarne organizacije opozarjajo, da lakota grozi 2,1 milijona prebivalcem Gaze, pojavljajo se posnetki o shujšanih in sestradanih otrocih, ki trpijo zaradi podhranjenosti. BBC navaja izjavo prebivalca Gaze, da so ljudje deležni zgolj enega obroka na dan, saj morajo paziti na zaloge. 

Iz nekaterih držav, med njimi iz Francije, so prišli pozivi Izraelu, naj takoj dovoli dostavo pomoči v Gazo, vendar ni pričakovati, da bi se izraelski premier Benjamin Netanjahu zmenil za pozive mednarodne skupnosti, če mu to ne bo v interesu. Iz njegovega urada so sporočili, da bodo »dovolili« dostavo nekaj osnovnih količin hrane za prebivalce Gaze, da »bi preprečili krizo zaradi lakote«.

Gre za novo cinično in z realnostjo povsem skregano sporočilo, saj je iz številnih fotografij in posnetkov jasno razvidno, da so otroci in odrasli v Gazi povsem sestradani in izmučeni, tako fizično kot tudi psihično.

Netanjahu je po poročanju Haaretza dejal, da bo Izrael prevzel nadzor nad celotno Gazo. V videoposnetku je premier podrobno opisal načrt za dostavo humanitarne pomoči prizadetim prebivalcem. Dodal je, da so se za to odločili, ker poročila o hudi lakoti v Gazi škodujejo mednarodnemu ugledu Izraela. »V Gazi potekajo intenzivni boji, a napredujemo,« je še dejal Netanjahu in poudaril, da bo Izrael prevzel nadzor nad Gazo in da ga pri tem nihče ne bo ustavil. 

Medtem se v Gazi nadaljujejo okrepljeni izraelski napadi, ki so danes po podatkih tamkajšnje civilne zaščite zahtevali 22 življenj. Vojska naj bi med drugim napadla cilje v Han Junisu, Abasanu, Džabaliji, Nusejratu in Bejt Lahiji. Med enim od napadov so izstrelki zadeli skladišče medicinskih pripomočkov v Han Junisu, ki zdaj postaja eno od konfliktnih območij. Izraelci so ljudem ukazali evakuacijo. 

Videl sem Sirijo, Afganistan, Irak, Ukrajino ... A nič ni hujše kot Gaza

V nedeljo je, kot še poroča BBC, izraelska vojska napadla več lokacij v Gazi, tudi bolnišnico na severu. Izraelska vojska je napadanje civilnih objektov znova – kar počne že od začetka vojne – upravičevala z navedbami, da si prizadevajo osvoboditi talce, ki so v Gazi, in premagati Hamas. Med tarčami je bilo spet begunsko taborišče Džabalija.

V zadnjih 24 urah je v izraelskih napadih na Gazo umrlo najmanj 67 ljudi, več kot 360 je ranjenih, so sporočili z ministrstva za zdravja, ki ga vodi Hamas. 

Ena od prebivalk Gaze je za BBC povedala, da so razmere zelo težke in da manjka hrane in plina. V še enem od begunskih taborišč je ponoči v izraelskem napadu umrlo 22 ljudi, še sto je bilo ranjenih. Taborišče se je pred napadom štelo za »varno območje«. Mednarodni pozivi Izraelu, naj preneha ciljati civilne objekte, slednjega ne ganejo in ta še naprej izvaja zločine proti človeštvu pod pretvezo boja proti gibanju Hamas.

Palestinski deček na ruševinah, ki so jih povzročili izraelski izstrelki. FOTO: Hatem Khaled/Reuters

Zdravstveno osebje ene od bolnišnic je povedalo, da so se sredi noči pred njihovim objektom ustavili izraelski tanki in streljali nanje. V notranjosti bolnišnice je bilo 55 ljudi, med njimi štirje zdravniki in osem medicinskih sester. Preostali so bili nepokretni pacienti, ki niso mogli pobegniti. Izraelski vojaki, ki se po lastnih navedbah borijo proti terorizmu, so z napadom na bolnišnico dosegli, da je osebje objekt zapustilo.

Tako je še ena v nizu bolnišnic v Gazi prenehala delovati, kar je eden od Netanjahujevih ciljev. Pred tem napadom na objekt vojaki niso izdali nobenega ukaza za evakuacijo, medtem ko je osebje zagotovilo, da se pri njih ni skrival noben pripadnik Hamasa. 

Mednarodne človekoljubne organizacije opozarjajo, da Gaza poleg hrane potrebuje tudi gorivo in druge nujne potrebščine za delovanje zdravstvenega sistema. FOTO: Mahmoud Issa/Reuters

Pri pogajanjih nobenega napredka

V Katarju poskušajo pogajalci sicer doseči prekinitev ognja v Gazi in, kakor so navedli v Netanjahujevem kabinetu, proučujejo vse možnosti za dogovor. Preboja v pogajanjih doslej še ni bilo, medtem pa prebivalci Gaze umirajo zaradi lakote, pomanjkanja pitne vode in številnih bolezni.

7. oktober je pretresel zgolj Izraelce. Za Palestince je to vsakdanja realnost

Eden od virov, ki ga navaja BBC, je povedal, da je Hamas izrazil pripravljenost za izpustitev vseh izraelskih talcev, a pod pogojem, da se sklene celovit in trajen sporazum o prekinitvi ognja v Gazi. Izraelska stran to še naprej zavrača. Hamas pa zavrača delne ali začasne dogovore. Prebivalci Gaze v tem metanju kocke ene in druge strani umirajo, med njimi so tudi številni otroci.

Izrael humanitarno pomoč za enklavo blokira od 2. marca, saj trdi, da pomoč pristane v rokah vladajočega gibanja Hamas. Da v Gazi strada veliko ljudi, je prejšnji teden dejal tudi predsednik ZDA Donald Trump.

Mednarodne človekoljubne organizacije sicer opozarjajo, da Gaza poleg hrane potrebuje tudi gorivo in druge nujne potrebščine za delovanje zdravstvenega sistema.

Organizacija za človekove pravice Human Rights Watch (HRW) je izraelsko popolno blokado v četrtek označila za orodje za iztrebljanje. V izjavi je zapisala, da bi načrt izraelske vlade, da uniči vse, kar je ostalo od civilne infrastrukture v Gazi, in palestinsko prebivalstvo skoncentrira na majhnem območju, pomenil odvratno stopnjevanje stalnih zločinov proti človeštvu, etničnega čiščenja in dejanj genocida.

Generalni direktor WHO opozarja na stradanje ljudi v Gazi

 V Gazi strada dva milijona ljudi, je danes opozoril tudi generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus ob odprtju letne svetovne zdravstvene skupščine. Poudaril je, da so WHO in druge agencije Združenih narodov pripravljene dobaviti pomoč v enklavo, ko bo to dovoljeno. »Dva meseca od začetka zadnje blokade dva milijona ljudi strada,« je dejal Tedros. Palestinska enklava, ki je zadnjih 19 mesecev podvržena stalnim napadom, je pred vojno štela okoli 2,2 milijona ljudi. V napadih je bilo ubitih več kot 53.000 Palestincev, številni ostajajo pogrešani.

Tedros je ob tem opozoril, da je medtem 160.000 ton hrane blokiranih na meji le nekaj minut stran. »Grožnja lakote v Gazi se povečuje z namernim zadrževanjem humanitarne pomoči, vključno s hrano, v okviru trajajoče blokade,« je še dejal o izraelski blokadi enklave, ki je v veljavi od začetka marca.

Tedros je ob odprtju letne skupščine še opozoril, da naraščajoče sovražnosti, ukazi za evakuacijo, krčenje humanitarnega prostora in blokada pomoči v Gazi povzročajo žrtve tudi v zdravstvenem sistemu, "ki je že na kolenih". "Ljudje umirajo zaradi bolezni, ki jih je mogoče preprečiti, saj zdravila čakajo na meji, medtem ko napadi na bolnišnice ljudem onemogočajo oskrbo in jih odvračajo od tega, da bi jo iskali," je dodal.

WHO je od novembra 2023 pomagala pri medicinski evakuaciji več kot 7300 bolnikov z območja Gaze, še vedno pa na evakuacijo čaka več kot 10.000 bolnikov. »Države članice prosimo, naj sprejmejo več bolnikov, Izrael pa prosimo, naj omogoči te evakuacije ter vstop nujno potrebne hrane in zdravil,« je pozval.

Izrael humanitarno pomoč za enklavo blokira od 2. marca. FOTO: Bashar Taleb/AFP

Izraelska agresija v Gazi, ki se je začela kot odziv na vdor palestinskih borcev na jugu Izraela in zajetje talcev oktobra 2023, je doslej terjala več kot 53.000 življenj. V Gazi je zajetih še 58 talcev, 23 naj bi bilo še živih, poroča BBC.

Južna Afrika je proti Izraelu na Meddržavnem sodišču (ICJ) nedolgo po začetku napadov sprožila tožbo, v kateri Izraelu očita kršitve konvencije o preprečevanju genocida. Dogajanje v Gazi so kot genocid označili tudi številne mednarodne človekoljubne organizacije in strokovnjaki Združenih narodov.