V nadaljevanju preberite:
V času prve talibske vladavine (1996-2001) so bili odnosi med Afganistanom in Iranom izredno napeti. Jeseni 1998, nedolgo potem, ko so talibi v Mazar-e-Šarifu ubili deset iranskih diplomatov in novinarja, celo na robu vojne. Iran je na afganistansko mejo – ta je dolga skoraj 900 kilometrov – poslal 200.000 vojakov. V Teheranu so bili prižgani alarmi. Danes je popolnoma drugače. Iran je ponoven prihod talibov v Kabul pozdravil.
Po 11. septembru 2001, ko so Združene države začele sestavljati koalicijo za napad na talibski režim, je Iran ameriške načrte v Afganistanu tiho podprl. Tedanje iranske oblasti so prav tako podpirale Severno zavezništvo, ki se nikoli ni nehalo bojevati proti talibom.
Razlogov za to je bilo več. Sunitski talibski režim je bil od samega začetka sovražen šiitskemu Iranu – najbolj se je to kazalo preko sistematičnega obračunavanja s šiitskimi Hazari, največjimi žrtvami prvega talibskega režima, ki so močno trpeli tudi zadnjih dvajset let, ko jih oblastem in mednarodni vojaški odpravi niti slučajno ni uspelo zaščititi. Obenem se je Iran počutil ogroženega tudi s strani Al Kaide in njenih oporišč pod Hindukušem.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Berite Delo že za 29,99€ 14,99€!
NAROČITE