Kam na počitnice? Morda na Ha(va)inan
Imenujejo ga tudi »kitajski Havaji«, a še vedno manjka veliko stvari, da bi bila takšna primerjava upravičena.
Odpri galerijo
Del plaže pri turističnem kompleksu, imenovanem Konec sveta, približno 50 kilometrov od Sanye na otoku Hainan. FOTO: Reuters
Kitajska vlada je sklenila odpraviti vizume za turiste iz 59 držav, ki bi radi obiskali Hainan. Tridesetdnevno bivanje na »kitajskih Havajih«, kot pogosto imenujejo ta otok, bo dovoljeno prebivalcem vseh evropskih držav, tudi Slovencem, nov režim pa bo začel veljati 1. maja.
To je korak naprej v primerjavi z dosedanjo politiko, po kateri so od leta 2000 lahko na Hainan prihajale izključno turistične skupine iz 21 držav, ki so lahko ostale na otoku največ dva tedna. Zdaj je mogoče pripotovati tja tudi v lastni režiji. Osrednja vlada v Pekingu, zlasti pa pokrajinska vlada v Haikoju, si zdaj obeta, da se bo s tem občutno povečalo število turistov in prebudilo zanimanje morebitnih vlagateljev.
Hainan so pred natanko tremi desetletji razglasili za posebno gospodarsko območje, vendar otok nikoli ni zacvetel tako, kot se je to zgodilo, na primer, s Shenzhenom, ki se je po dodelitvi tega statusa iz revne ribiške vasi razvil v sodobno velemesto s 13 milijoni prebivalcev in bruto domačim proizvodom v znesku več kot 27.000 dolarjev na prebivalca. Kljub naravnim lepotam, peščenim plažam in tropskemu podnebju Hainan še vedno močno zaostaja za najbolj obiskanimi turističnimi območji na svetu. Leta 2017 ga je obiskalo le nekaj več kot milijon tujih gostov. Šestkrat manjši indonezijski otok Bali je, denimo, v tem času gostil več kot pet milijonov tujih turistov, najbrž tudi zato, ker je veliko bolj prepoznaven in bistveno cenejši, hkrati pa se ponaša s storitvami na občutno višji ravni.
Ko hočejo Kitajci opisati idealno mesto za počitnice in sprostitev, običajno rečejo: »Tam so gore in voda.« To je mogoče reči tudi za Hainan, ki ima goro Diaoluo, poleg morja pa se po otoku pretaka kar nekaj rek. Zanimiv je rezervat z več kot 2500 makaki na polotoku Nanwan pa tudi kokosov gozd z več kot 500 drevesi v okrožju Wenchang. Tudi ljubitelji budistične arhitekture in kulture si lahko na otoku ogledajo vrsto znamenitosti, tako da se človek vpraša, zakaj do zdaj ni bilo večjega zanimanja za ta čudoviti otok. Izjema so bila tekmovanja za mis sveta, ki so jih kar nekajkrat organizirali v tukajšnjem letovišču Sanya.
Kljub nespornim naravnim lepotam je bil Hainan do zdaj po eni strani drago, po drugi pa premalo kakovostno letovišče. Tuji turisti so raje odšli v Vietnam ali Tajsko, ki ležita malce bolj zahodno, ali Hongkong in Macao malce bolj vzhodno od tega otoka. Tudi tuje naložbe niso prihajale tako, kot so si obetali. V minulih petih letih je otok pritegnil zgolj slabih 10 milijard dolarjev.
Odkar je predsednik Xi Jinping sredi tega meseca objavil, da bo Hainan 12. kitajsko svobodno trgovinsko območje, na katerem bodo izvajali poskuse na številnih področjih razvojne politike, se ta otok z 9,3 milijona prebivalci in 35.000 kvadratnimi kilometri površine pogosto pojavi v medijih kot nov simbol še večjega kitajskega odpiranja svetu. Ena izmed vrat bo na široko odprl prav turizem, tako da je odprava vizumov za posamezne obiskovalce skladna z novim političnim premikom.
Je pa zanimivo pogledati, koga ni na popisu držav, katerih prebivalci so dobrodošli na Hainanu. Američani so, seveda, napisani z velikimi črkami, pa tudi Rusi in Evropejci, dejstvo pa je, da niso odpravili vizumov za nobeno afriško državo, pa tudi ne za Indijo, Pakistan in celotno južno Azijo. Od bližnjevzhodnih držav so na Hainanu dobrodošli le državljani Združenih arabskih emiratov, kar zadeva sosednje države, pa so vizumi še vedno obvezni za prebivalce Vietnama, Laosa in Kambodže.
Kako bodo turisti preživljali čas na Hainanu? Tiskovna agencija Xinhua je prejšnji konec tedna potrdila, da osrednja vlada podpira razvoj konjskih dirk na otoku. Ker sodijo k tem dirkam tudi stave, bo na Hainanu dovoljena športna loterija. To je sicer edina oblika iger na srečo znotraj kitajskih meja z izjemo Macaa, ki ostaja igralniška oaza, med vrhunskimi igralnicami sta tudi lasvegaški Sands in Wynn Resorts. V nekdanji portugalski koloniji v strahu spremljajo ugibanja o tem, ali bo vodstvo v Pekingu odobrilo odpiranje igralnic tudi na Hainanu, a to je še odprto vprašanje.
Zdi se, da osrednji vladi ni do ustvarjanja novih izzivov za državljane, zlasti funkcionarje, ki so se do zdaj zelo radi ukvarjali z igrami na srečo, in to z družbenim denarjem. Za turiste, ki si bodo za počitnice izbrali Hainan, bo vsekakor bolje, da se zadovoljijo z njegovimi naravnimi lepotami in tihimi templji. Svobodno trgovinsko območje je morda politična igralnica za Xi Jinpinga. Če gre za adrenalin, bo to za zdaj povsem dovolj.
To je korak naprej v primerjavi z dosedanjo politiko, po kateri so od leta 2000 lahko na Hainan prihajale izključno turistične skupine iz 21 držav, ki so lahko ostale na otoku največ dva tedna. Zdaj je mogoče pripotovati tja tudi v lastni režiji. Osrednja vlada v Pekingu, zlasti pa pokrajinska vlada v Haikoju, si zdaj obeta, da se bo s tem občutno povečalo število turistov in prebudilo zanimanje morebitnih vlagateljev.
Hainan so pred natanko tremi desetletji razglasili za posebno gospodarsko območje, vendar otok nikoli ni zacvetel tako, kot se je to zgodilo, na primer, s Shenzhenom, ki se je po dodelitvi tega statusa iz revne ribiške vasi razvil v sodobno velemesto s 13 milijoni prebivalcev in bruto domačim proizvodom v znesku več kot 27.000 dolarjev na prebivalca. Kljub naravnim lepotam, peščenim plažam in tropskemu podnebju Hainan še vedno močno zaostaja za najbolj obiskanimi turističnimi območji na svetu. Leta 2017 ga je obiskalo le nekaj več kot milijon tujih gostov. Šestkrat manjši indonezijski otok Bali je, denimo, v tem času gostil več kot pet milijonov tujih turistov, najbrž tudi zato, ker je veliko bolj prepoznaven in bistveno cenejši, hkrati pa se ponaša s storitvami na občutno višji ravni.
Tam so gore in voda
Ko hočejo Kitajci opisati idealno mesto za počitnice in sprostitev, običajno rečejo: »Tam so gore in voda.« To je mogoče reči tudi za Hainan, ki ima goro Diaoluo, poleg morja pa se po otoku pretaka kar nekaj rek. Zanimiv je rezervat z več kot 2500 makaki na polotoku Nanwan pa tudi kokosov gozd z več kot 500 drevesi v okrožju Wenchang. Tudi ljubitelji budistične arhitekture in kulture si lahko na otoku ogledajo vrsto znamenitosti, tako da se človek vpraša, zakaj do zdaj ni bilo večjega zanimanja za ta čudoviti otok. Izjema so bila tekmovanja za mis sveta, ki so jih kar nekajkrat organizirali v tukajšnjem letovišču Sanya.
Kljub nespornim naravnim lepotam je bil Hainan do zdaj po eni strani drago, po drugi pa premalo kakovostno letovišče. Tuji turisti so raje odšli v Vietnam ali Tajsko, ki ležita malce bolj zahodno, ali Hongkong in Macao malce bolj vzhodno od tega otoka. Tudi tuje naložbe niso prihajale tako, kot so si obetali. V minulih petih letih je otok pritegnil zgolj slabih 10 milijard dolarjev.
Odkar je predsednik Xi Jinping sredi tega meseca objavil, da bo Hainan 12. kitajsko svobodno trgovinsko območje, na katerem bodo izvajali poskuse na številnih področjih razvojne politike, se ta otok z 9,3 milijona prebivalci in 35.000 kvadratnimi kilometri površine pogosto pojavi v medijih kot nov simbol še večjega kitajskega odpiranja svetu. Ena izmed vrat bo na široko odprl prav turizem, tako da je odprava vizumov za posamezne obiskovalce skladna z novim političnim premikom.
Ukrep za spodbujanje turizma
Hainan je imel od leta 2010 že 15- oziroma 21-dnevni brezvizumski režim za 26 držav, zato je to predvsem nadgradnja dosedanje brezvizumske politike, je povedal ekonomist Matevž Rašković. Primarni namen je vsekakor spodbuditi turizem, ki velja za najpomembnejšo panogo v tej provinci. Najbolj je to aktualno za ruske in arabske turiste, zato ni naključje, da je na seznamu 59 držav za nov ukrep na prvem mestu prav Rusija. Lahko pa omenjeni korak razumemo tudi simbolno. Medtem ko ZDA stopajo po poti ekonomskega nacionalizma in ostrejše protiemigracijske politike, se Kitajska počasi in simbolno, čeprav zelo nadzorovano, odpira svetu.
Hainan je imel od leta 2010 že 15- oziroma 21-dnevni brezvizumski režim za 26 držav, zato je to predvsem nadgradnja dosedanje brezvizumske politike, je povedal ekonomist Matevž Rašković. Primarni namen je vsekakor spodbuditi turizem, ki velja za najpomembnejšo panogo v tej provinci. Najbolj je to aktualno za ruske in arabske turiste, zato ni naključje, da je na seznamu 59 držav za nov ukrep na prvem mestu prav Rusija. Lahko pa omenjeni korak razumemo tudi simbolno. Medtem ko ZDA stopajo po poti ekonomskega nacionalizma in ostrejše protiemigracijske politike, se Kitajska počasi in simbolno, čeprav zelo nadzorovano, odpira svetu.
Je pa zanimivo pogledati, koga ni na popisu držav, katerih prebivalci so dobrodošli na Hainanu. Američani so, seveda, napisani z velikimi črkami, pa tudi Rusi in Evropejci, dejstvo pa je, da niso odpravili vizumov za nobeno afriško državo, pa tudi ne za Indijo, Pakistan in celotno južno Azijo. Od bližnjevzhodnih držav so na Hainanu dobrodošli le državljani Združenih arabskih emiratov, kar zadeva sosednje države, pa so vizumi še vedno obvezni za prebivalce Vietnama, Laosa in Kambodže.
Kako bodo turisti preživljali čas na Hainanu? Tiskovna agencija Xinhua je prejšnji konec tedna potrdila, da osrednja vlada podpira razvoj konjskih dirk na otoku. Ker sodijo k tem dirkam tudi stave, bo na Hainanu dovoljena športna loterija. To je sicer edina oblika iger na srečo znotraj kitajskih meja z izjemo Macaa, ki ostaja igralniška oaza, med vrhunskimi igralnicami sta tudi lasvegaški Sands in Wynn Resorts. V nekdanji portugalski koloniji v strahu spremljajo ugibanja o tem, ali bo vodstvo v Pekingu odobrilo odpiranje igralnic tudi na Hainanu, a to je še odprto vprašanje.
Brez novih izzivov za funkcionarje
Zdi se, da osrednji vladi ni do ustvarjanja novih izzivov za državljane, zlasti funkcionarje, ki so se do zdaj zelo radi ukvarjali z igrami na srečo, in to z družbenim denarjem. Za turiste, ki si bodo za počitnice izbrali Hainan, bo vsekakor bolje, da se zadovoljijo z njegovimi naravnimi lepotami in tihimi templji. Svobodno trgovinsko območje je morda politična igralnica za Xi Jinpinga. Če gre za adrenalin, bo to za zdaj povsem dovolj.
