Korejsko darilo svetu

Srečanje, polno simbolike: Priprava na velike spremembe na Korejskem polotoku in potrditev gesla »Mir, nov začetek«.
Fotografija: Voditelja Severne Koreje Kim Džong Un in Južne Koreje Mun Dže In sta si segla v roko. FOTO: AFP
Odpri galerijo
Voditelja Severne Koreje Kim Džong Un in Južne Koreje Mun Dže In sta si segla v roko. FOTO: AFP

»V minulih sedmih desetletjih nismo bili sposobni komunicirati, zato bi se lahko danes pogovarjali ves dan,« je dejal južnokorejski predsednik Mun Dže In, ko je z voditeljem Kim Džong Unom za hip prestopil demarkacijsko črto v Panmundžomu in zakorakal na severnokorejska tla.

Hodila sta z roko v roki. To je bil, kot je dejal Kim, »začetek prihodnosti« na Korejskem polotoku. Čeprav je bil pogovor poln smeha, je bilo bistvo srečanja v šalah. »Nič več vas ne bomo zbujali iz jutranjih sanj,« je Kim dejal južnokorejskemu predsedniku in ponovil, da ne bo več jedrskih in raketnih poskusov, zaradi katerih je moral Mun večkrat zgodaj zjutraj sklicati sejo vlade. »To je naše darilo svetu,« je odgovoril Mun.

Korejska voditelja sta bila dobre volje, čeprav je južnokorejski predsednik najprej okleval ali naj prestopi črto.
Korejska voditelja sta bila dobre volje, čeprav je južnokorejski predsednik najprej okleval ali naj prestopi črto.


»Od zdaj na Korejskem polotoku ne bo več vojne,« je po pogovoru s severnokorejskim voditeljem izjavil južnokorejski predsednik Mun Dže In. »Skupaj s Kim Džong Unom si bova prizadevala, da bo tukaj za vedno zavladal mir.«

»Sestala sva se v Panmundžomu, da bi skupaj začela novo poglavje v zgodovini,« je dodal Kim. »Nisva sovražnika.« Skupaj sta napovedala začetek novega obdobja miru.

Srečanje med korejskima voditeljema je bilo polno simbolike, iz katere bi se utegnila oblikovati tudi povsem nova območna politika, varnostna konstrukcija in gospodarska podlaga za združitev polotoka. Mun je za Kima ne le razprostrl rdečo preprogo in ga pričakal s tradicionalno častno gardo, ki je v Južni Koreji predvidena samo za državniške obiske, temveč je v svojo delegacijo uvrstil tudi zunanjo ministrico Kang Kjong Vha, s čimer je jasno potrdil, da Demokratično ljudsko republiko Korejo (kot se uradno imenuje Severna Koreja) priznava kot zakonito in enakopravno državo.


»Usoda Koreje je v korejskih rokah«


Pravzaprav je bil to pogoj za vse, kar se je danes zgodilo v Panmundžomu. Mun in Kim sta se na takšnih podlagah zlahka dogovorila, da bosta v obmejnem mestu Kesong odprla urad za zvezo, ki bo imel vlogo svojevrstnega diplomatskega predstavništva, in da bosta še letos sklenila popoln mirovni sporazum, s katerim bi se uradno končala korejska vojna.

Vsebina skupne izjave, ki sta jo voditelja podpisala po dveh krogih pogovorov v Hiši miru, je po svoje presegla pričakovanja političnih analitikov, ki so bili prepričani, da bo dogodek v Panmundžomu predvsem priprava za napovedano srečanje med Kim Džong Unom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki bo konec maja ali v začetku junija. Ko sta korejska voditelja potrdila, da je zdaj »usoda Koreje v korejskih rokah«, je bilo to sporočilo vsem velikim silam, ki so pred skoraj sedmimi desetletji sodelovale v korejski vojni, da je to, kar je bilo v petek prikazano svetu, prava volja korejskega ljudstva. V ta namen so uporabili neposredni televizijski prenos, v katerega je privolil tudi Kim Džong Un: vsi so lahko videli, kako sta se korejska voditelja objela, in vsi so lahko neposredno slišali, kar sta govorila. Panmundžom tokrat ni bil kraj, kjer so dopuščene lažne novice.

Portret tedna: Mun Dže In
 

Odprti so vsi komunikacijski kanali


Seveda so bile nekatere teme kljub vsemu lažje od drugih. Tako so v skupno izjavo zapisali, da bo Mun jeseni obiskal Pjongjang, da bodo med obema voditeljema vzpostavili neposredno telefonsko zvezo, da bo popustila napetost vzdolž 38. vzporednika, da bodo obnovili dialog med obema vojskama in da bodo avgusta omogočili srečanje članov ločenih družin. Kim je brez zadržkov izjavil, da je pripravljen obiskati Modro hišo (predsedniško rezidenco v Seulu) »takoj, ko me boste povabili«, tako da je bilo povsem jasno, da so odprti vsi komunikacijski kanali.

Beseda »denuklearizacija« je bila omenjena večkrat, res pa je, da ni povsem jasno, v kakšnem kontekstu in s kakšnimi razlikami v pristopu. Voditelja sta se strinjala, da je to cilj obeh strani, in pred kamerami potrdila, da si bosta prizadevala za to, da na Korejskem polotoku ne bo jedrskega orožja. Prav ta tema pa kljub vsemu ostaja na vrhu dnevnega reda srečanja med Kim Džong Unom in Donaldom Trumpom. Čeprav je severnokorejski voditelj ponovil, da ne bo nič več testiral ne jedrskih bomb ne balističnih izstrelkov, popolne razorožitve zagotovo ne bo brez ameriških varnostnih garancij. Kim je izrazil svojo pripravljenost na ta korak, vendar je zdaj žogica na Trumpovem terenu.

Med dvema krogoma pogovorov in po odmoru za kosilo, ki sta ga voditelja imela vsak na svoji strani, sta se Mun in Kim sprehodila prek lesenega modrega mostu, na katerem so nameščene preproste klopi za počitek. Tam sta sama sedela okoli dvajset minut. Ker govorita isti jezik, ob njiju ni bilo prevajalca. Državnim fotografom sta dopustila, da so se jima približali za nekaj minut, nato pa sta jih odslovila, tako da sta se lahko pogovarjala dobesedno na štiri oči. Vsebina tega pogovora ni znana, domnevajo pa, da je prav ta pogovor ključen za uresničitev vseh obljub, zapisanih v skupni izjavi.


Prava narava državništva


Kot je bilo napovedano, bo Mun Dže In sredi maja odpotoval v Washington in ameriškega predsednika seznanil z rezultati srečanja s Kim Džong Unom. Ob tej priložnosti bi lahko razkril tudi to, o čem sta govorila na modrem mostu. Donald Trump ima zdaj priložnost pokazati pravo naravo svojega državništva. Lahko podpre obdobje miru ali pa vse skupaj pokvari z nekaj grobimi potezami.
 

V ozadju čaka Donald Trump


Vrh predsednikov obeh Korej služi kot podlaga veliko bolj pričakovanemu vrhu med Kimom in predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, do katerega naj bi prišlo v začetku junija. Trump si je po seriji žalitev s Kimom premislil in se je odločil za diplomacijo, ki naj bi pripeljala do »denuklearizacije« Korejskega polotoka, čeprav si obe strani izraz drugače razlagata.

»Po besnem letu izstreljevanja raket in jedrskih poskusov zdaj poteka zgodovinsko srečanje Severne in Južne Koreje. Dobre stvari se dogajajo, ampak čas bo povedal svoje,« je na Twitterju zapisal Trump.

ZDA zahtevajo, da se Severna Koreja odpove svojemu jedrskemu orožju, vendar Pjongjang vse do danes še ni nakazal, da je pripravljen na tak korak. Pred pogajanji o jedrski razorožitvi zahteva Kim varnostna zagotovila, ki za zdaj še niso natančno opredeljena, vendar pa bodo zagotovo zajela tudi umik ameriških vojaških enot s črte prekinitve spopadov.
 

Oglasil se je tudi Borut Pahor


Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Vladimirja Putina, Dmitrij Peskov je v Moskvi rekel, da je dialog med Korejama obetaven, sicer pa je korejski vrh in dogovore na njem označil za zelo pozitivne novice. Kot je dejal, je na obeh straneh opaziti voljo za dialog, kar je pozitivno, Moskva pa pozdravlja tudi morebitna prihodnja srečanja.

Zgodovinski vrh so pozdravili tudi na Japonskem, vendar je premier Shinzo Abe opozoril, da mora Pjongjang storiti konkretne korake v zvezi z denuklearizacijo Korejskega polotoka in drugimi vprašanji. Opozoril je, da bodo še naprej budno spremljali dogajanje v Pjongjangu.

Tudi slovenski predsednik Borut Pahor je v sporočilu za javnost pozdravil pripravljenost za dialog. »Zgodovinsko srečanje predsednikov obeh Korej in z njim povezani obeti za trajen mir in spravo na Korejskem polotoku so dokaz več, da je mogoče celo najbolj zapletena vprašanja rešiti po mirni poti, če za to obstaja premočrtna politična volja,« piše v slovenskem sporočilu.



Predsednika sta s skupnimi močmi posadila borovec za mir.
Predsednika sta s skupnimi močmi posadila borovec za mir.


Komentarji:

Mnenja

Dmitro Kuleba, minister za zunanje zadeve Ukrajine, Josep Borrell, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednik evropske komisije
Več...