»Kubanska kriza« našega časa?
Prav vsi ključni akterji sirske »svetovne« vojne so pripravljeni ne veliko eskalacijo konflikta.
Odpri galerijo
sirija vojna
»Zahodni zavezniki«, ki so več kot sedem let v Siriji »tolerirali« in s svojo politiko celo spodbujali »konvencionalne« vojne zločine, so se, kot kaže, odločili za vojaški obračun s sirskim režimom po domnevnem napadu s kemičnim orožjem v Doumi, vzhodnem predmestju Damaska. Hipokrizija bi bila težko večja.
Danes je v mednarodni skupnosti vrelo. Tako intenzivnega diplomatskega dogajanja in obenem tako nevarne hoje po dodobra krvavem robu v globalnem kontekstu ni bilo že več desetletij.
Za zdaj se vojaško posredovanje zdi neizogibno - prestopljene so bile, predvsem od ameriškega predsednika Donalda Trumpa, prav vse meje »dobrega okusa«. A to ne bi smelo biti presenetljivo. Tisto, kar ob skrajno napetem dogajanju najbolj bode v oči, je celosten molk Evrope. Tako Bruslja kot posamičnih članic Evropske unije.
Na ulicah ni skoraj nikogar
Ko so Združene države pred 15 leti krenile na uničevalni pohod po Iraku, katerega (e)sence danes spremljamo tudi v sosednji Siriji, je bilo v Evropi vsaj nekaj glasnih glasov proti vojni, ulice evropskih mest, tudi Ljubljane, pa polne protestnikov. V teh dneh na ulicah ni skoraj nikogar. Francija, najbolj glasna nasprotnica nekdanje koalicije voljnih, je danes vsaj tako »pripravljena« na vojaško posredovanje v Siriji kot ZDA.
Da to niso le grožnje in da je vojaško posredovanje »prevladujoča možnost«, je bilo jasno že v ponedeljek, v torkovih večernih urah, ko naj bi se zgodili prvi letalski napadi, pa je Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) objavila opozorila o možnih motnjah letalskega prometa v vzhodnem Sredozemlju - zaradi vojaške operacije proti sirskemu režimu.
Sirske vladne sile so od torka v polni pripravljenosti. Glavnino vojaškega letalstva naj bi uradni Damask preselil v Latakio, »pod rusko zaščito«. V polni pripravljenosti so tudi ruske in iranske sile v Siriji - enako že drugi dan velja za rusko črnomorsko floto. Vsi poskusi Združenih narodov, da bi v sodnikovem podaljšku preprečili hudo eskalacijo sirske vojne in, potencialno, velikega geostrateškega spopada, so - za zdaj - klavrno propadli.
Danes je v mednarodni skupnosti vrelo. Tako intenzivnega diplomatskega dogajanja in obenem tako nevarne hoje po dodobra krvavem robu v globalnem kontekstu ni bilo že več desetletij.
Za zdaj se vojaško posredovanje zdi neizogibno - prestopljene so bile, predvsem od ameriškega predsednika Donalda Trumpa, prav vse meje »dobrega okusa«. A to ne bi smelo biti presenetljivo. Tisto, kar ob skrajno napetem dogajanju najbolj bode v oči, je celosten molk Evrope. Tako Bruslja kot posamičnih članic Evropske unije.
Na ulicah ni skoraj nikogar
Ko so Združene države pred 15 leti krenile na uničevalni pohod po Iraku, katerega (e)sence danes spremljamo tudi v sosednji Siriji, je bilo v Evropi vsaj nekaj glasnih glasov proti vojni, ulice evropskih mest, tudi Ljubljane, pa polne protestnikov. V teh dneh na ulicah ni skoraj nikogar. Francija, najbolj glasna nasprotnica nekdanje koalicije voljnih, je danes vsaj tako »pripravljena« na vojaško posredovanje v Siriji kot ZDA.
Da to niso le grožnje in da je vojaško posredovanje »prevladujoča možnost«, je bilo jasno že v ponedeljek, v torkovih večernih urah, ko naj bi se zgodili prvi letalski napadi, pa je Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) objavila opozorila o možnih motnjah letalskega prometa v vzhodnem Sredozemlju - zaradi vojaške operacije proti sirskemu režimu.
Sirske vladne sile so od torka v polni pripravljenosti. Glavnino vojaškega letalstva naj bi uradni Damask preselil v Latakio, »pod rusko zaščito«. V polni pripravljenosti so tudi ruske in iranske sile v Siriji - enako že drugi dan velja za rusko črnomorsko floto. Vsi poskusi Združenih narodov, da bi v sodnikovem podaljšku preprečili hudo eskalacijo sirske vojne in, potencialno, velikega geostrateškega spopada, so - za zdaj - klavrno propadli.
