Letalsko gorivo iz bioloških odpadkov bi bistveno zmanjšalo izpuste
Postopek je podoben postopku proizvodnje metana v bioplinarnah, namesto metana pa nastane stabilni ogljikovodik.
Odpri galerijo
Bo letalski promet z novim biogorivom postal bolj zelen? FOTO: Darrin Zammit Lupi/Reuters
Strokovnjaki ameriškega Nacionalnega laboratorija za obnovljive vire energije so razvili postopek proizvodnje letalskega goriva iz bioloških odpadkov – predvsem iz ostankov hrane in živalskih izločkov – o katerem trdijo, da bo »dramatično znižalo izpuste toplogrednih plinov v letalstvu«, poroča britanski BBC.
Zdaj se po svetu biološki odpadki energijsko najpogosteje uporabljajo v bioplinskih napravah za proizvodnjo metana in preko plinskih generatorjev naprej za proizvodnjo električne energije. Ameriški znanstveniki pa so odkrili način, kako iz teh odpadkov proizvajati obliko parafina, ki se lahko uporablja kot letalsko gorivo. Trdijo celo, da bi takšno gorivo znižalo izpuste toplogrednih plinov za neverjetnih 165 odstotkov v primerjavi s fosilnimi gorivi.
Do več kot stoodstotnega znižanja izpustov so prišli s tem, ko so sešteli zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, ki bi ga novo gorivo prineslo v letalskem prometu, in zmanjšanje količine plinov, ki bi sicer nastajali ob razpadanju ostankov hrane na odlagališčih.
Sicer so v letalskem prometu samo v ZDA v normalnih časih, ki niso bili zaznamovani s pandemijo covida-19, na leto porabili skoraj osemdeset milijonov ton klasičnega letalskega goriva, ta poraba pa naj bi se po predvidevanjih strokovnjakov do leta 2050 kar podvojila. Pri tem se letalske družbe srečujejo z zahtevo, da v približno istem času izpuste CO2 zmanjšajo za polovico. Zato jih še kako zanima iskanje alternativnih pogonskih možnosti in goriv in že zdaj klasičnemu gorivu dodajajo precej dražje zeleno gorivo, proizvedeno podobno kot biodizel. Toda razvoj električnih letal za daljše komercialne polete je šele na začetku in bo dolgotrajen, zato novo gorivo vzbuja novo upanje.
Novo gorivo naj bi namreč bilo cenejše od zdaj uporabljanega zelenega letalskega goriva, ki ga proizvajajo iz odpadnih olj in maščob kot biodizel, le da je potreben dodaten procesni korak, ki gorivo precej podraži. V nasprotju z biodizelskim postopkom so ameriški strokovnjaki razvili postopek, podoben tistemu v bioplinarnah, pri katerem lahko uporabijo ostanke hrane, živalske odpadke in gošče iz čistilnih naprav. Razlika med novim postopkom in klasično bioplinarno je le ta, da se proces na določeni točki prekine, zato namesto metana dobijo hlapljive maščobne kisline, te pa s katalitično pretvorbo predelajo v stabilne parafine. Dobljene parafine lahko v deležu do sedemdeset odstotkov primešajo klasičnemu letalskemu gorivu, ne da bi poslabšali njegove potrebne lastnosti. Novo gorivo ob izgorevanju ustvarja tudi za štiriintrideset odstotkov manj saj kot klasično gorivo.
Raziskovalna skupina, ki jo vodi višji raziskovalni inženir Derek Vardon, načrtuje povečanje poskusne proizvodnje tega goriva in prve poskusne lete v letu 2023. Pri tem pa se Vardon strinja z zahtevami okoljevarstvenikov po zmanjšanju letalskega prometa. Toda povsem ukiniti ga ne bo mogoče, pravi, zato je treba vendarle iskati trajnostne rešitve, da bi preostali promet čim manj obremenjeval okolje.
Zdaj se po svetu biološki odpadki energijsko najpogosteje uporabljajo v bioplinskih napravah za proizvodnjo metana in preko plinskih generatorjev naprej za proizvodnjo električne energije. Ameriški znanstveniki pa so odkrili način, kako iz teh odpadkov proizvajati obliko parafina, ki se lahko uporablja kot letalsko gorivo. Trdijo celo, da bi takšno gorivo znižalo izpuste toplogrednih plinov za neverjetnih 165 odstotkov v primerjavi s fosilnimi gorivi.
Več kot stoodstotno znižanje izpustov
Do več kot stoodstotnega znižanja izpustov so prišli s tem, ko so sešteli zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, ki bi ga novo gorivo prineslo v letalskem prometu, in zmanjšanje količine plinov, ki bi sicer nastajali ob razpadanju ostankov hrane na odlagališčih.
Letalsko gorivo bo mogoče proizvajati iz ostankov hrane. FOTO: Joshua Roberts/Reuters
Sicer so v letalskem prometu samo v ZDA v normalnih časih, ki niso bili zaznamovani s pandemijo covida-19, na leto porabili skoraj osemdeset milijonov ton klasičnega letalskega goriva, ta poraba pa naj bi se po predvidevanjih strokovnjakov do leta 2050 kar podvojila. Pri tem se letalske družbe srečujejo z zahtevo, da v približno istem času izpuste CO2 zmanjšajo za polovico. Zato jih še kako zanima iskanje alternativnih pogonskih možnosti in goriv in že zdaj klasičnemu gorivu dodajajo precej dražje zeleno gorivo, proizvedeno podobno kot biodizel. Toda razvoj električnih letal za daljše komercialne polete je šele na začetku in bo dolgotrajen, zato novo gorivo vzbuja novo upanje.
Novo gorivo cenejše od sedanjega zelenega goriva
Novo gorivo naj bi namreč bilo cenejše od zdaj uporabljanega zelenega letalskega goriva, ki ga proizvajajo iz odpadnih olj in maščob kot biodizel, le da je potreben dodaten procesni korak, ki gorivo precej podraži. V nasprotju z biodizelskim postopkom so ameriški strokovnjaki razvili postopek, podoben tistemu v bioplinarnah, pri katerem lahko uporabijo ostanke hrane, živalske odpadke in gošče iz čistilnih naprav. Razlika med novim postopkom in klasično bioplinarno je le ta, da se proces na določeni točki prekine, zato namesto metana dobijo hlapljive maščobne kisline, te pa s katalitično pretvorbo predelajo v stabilne parafine. Dobljene parafine lahko v deležu do sedemdeset odstotkov primešajo klasičnemu letalskemu gorivu, ne da bi poslabšali njegove potrebne lastnosti. Novo gorivo ob izgorevanju ustvarja tudi za štiriintrideset odstotkov manj saj kot klasično gorivo.
Raziskovalna skupina, ki jo vodi višji raziskovalni inženir Derek Vardon, načrtuje povečanje poskusne proizvodnje tega goriva in prve poskusne lete v letu 2023. Pri tem pa se Vardon strinja z zahtevami okoljevarstvenikov po zmanjšanju letalskega prometa. Toda povsem ukiniti ga ne bo mogoče, pravi, zato je treba vendarle iskati trajnostne rešitve, da bi preostali promet čim manj obremenjeval okolje.
