Li Keqiang prihaja v Bruselj in Dubrovnik
Kitajska želi z EU poglobiti gospodarsko sodelovanje in zagotavlja, da s pobudo 16+1 ne razbija enotnosti
Odpri galerijo
Evropska unija in Kitajska sta druga za drugo najpomembnejši trgovinski partnerici. FOTO: Reuters
Mar Kitajska ogroža evropsko enotnost ali pomaga pri ohranjanju celovite EU? Odgovore na ti vprašanji bodo poskušali poiskati na dveh srečanjih.
Ta teden bosta zaznamovali dve pomembni srečanji med najvišjimi kitajskimi in evropskimi funkcionarji. V torek bo v Bruslju potekalo 21. vrhunsko srečanje med Evropsko unijo in Kitajsko, v petek pa se bodo v Dubrovniku sestali predsedniki vlad 16 držav srednje in vzhodne Evrope ter premier LR Kitajske.
To je oblika dialoga med EU in Kitajsko na najvišji ravni, kar pomeni, da bosta na evropski strani na njem sodelovala predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker in predsednik evropskega sveta Donald Tusk, Kitajsko pa bo zastopal njen premier Li Keqiang.
Poleg splošnega preverjanja odnosov med EU in Kitajsko se bodo tokrat pogovarjali predvsem o reformi Svetovne trgovinske organizacije s ciljem, da se odpravijo državne subvencije za izvozne izdelke, in o vprašanju prisilnega prenosa tehnologije ob ustanavljanju skupnih podjetij na območju Kitajske. Evropski funkcionarji bodo poleg tega zahtevali, da Kitajska odpravi vse ovire, s katerimi se zdaj srečujejo evropski vlagatelji.
Predvsem po globalnem vzdušju, ki ga zaznamujeta trgovinska vojna med Kitajsko in ZDA pa tudi napetost v čezatlantskem zavezništvu, ki traja, vse odkar je postal predsednik ZDA Donald Trump. Poleg tega je EU na svojem vrhunskem srečanju, ki je potekalo marca, Kitajsko prvič označila za »sistemsko tekmico pri propagiranju alternativnih modelov vladanja«, čeprav je pri tem poudarila, da to ni negativna oznaka, temveč zgolj priznanje, da sta Evropa in Kitajska enakopravni.
Lahko se zgodi, da ne (tako kot se je to že zgodilo v letih 2016 in 2017), če jim ne bo uspelo uskladiti besedila izjave. Vodstvo v Pekingu namreč noče, da se v njej kakor koli omenja podaljšanje mandata globalnega foruma o jeklu, ki zadeva kitajske državne subvencije v tem sektorju in probleme zaradi presežka jekla na globalnem trgu, ki so jih izzvale preobremenjene zmogljivosti kitajskih obratov. Poleg tega niso dosegli zadostnega napredka glede vprašanja geografskih označb in vprašanja specifične vrste pravice do intelektualne lastnine. Kitajska je pripravljena na vrhunskem srečanju priznati 79 od skupno 100 geografskih označb, preostalih 21 pa naj bi rešili v prihodnjih šestih mesecih. Evropejci vztrajajo pri celoviti rešitvi tega vprašanja.
Na to je težko odgovoriti, glede na to, da je Italija prejšnji mesec postala prva članica G7, ki se je vključila v »pobudo pasu in ceste«, in da članice EU niso enotne niti glede vprašanja, ali naj bi kitajskemu tehnološkemu velikanu Huaweiu dovolili vzpostaviti infrastrukturo nove generacije internetnega omrežja 5G. Evropsko soglasje bo še posebej negotovo na srečanju v Dubrovniku, na katerem bo poskušala azijska sila predstaviti prednosti tesnejšega partnerstva in širjenja »pasu in ceste« čez evropsko ozemlje.
Šestnajst držav srednje in vzhodne Evrope: Albanija, BiH, Bolgarija, Črna gora, Hrvaška, Češka, Estonija, Madžarska, Litva, Latvija, Makedonija, Poljska, Romunija, Srbija, Slovaška in Slovenija. Mnogi pričakujejo, da bo to zadnje srečanje v tej sestavi, saj naj bi skupina že v kratkem prerasla v forum 17+1, glede na to, da bodo v svojo sredo povabili Grčijo.
Premier Li Keqiang bo v Dubrovniku zagotovo ponovil, da je v interesu Kitajske celovita in močna EU, katere zunanja politika bi bila neodvisna od ZDA in ki bi bila odprta za tesnejše sodelovanje s Kitajsko. V resnici pa se prek dvostranskih odnosov med azijsko silo in vsako od teh šestnajstih držav širi kitajska prisotnost na evropskih tleh v obliki velikih posojil in naložb, to pa seveda ovira oblikovanje enotne evropske politike do Kitajske.
Predvsem zato, ker je Hrvaška na Dubrovnik ponosna kot na najprepoznavnejšo turistično znamenitost, predvsem pa zaradi tega, ker korporacija China Road and Bridge gradi Pelješki most. Kitajska državna družba prvič v zgodovini znotraj meja EU izvaja projekt, ki ga v glavnem financirajo iz evropskih skladov.
Ta teden bosta zaznamovali dve pomembni srečanji med najvišjimi kitajskimi in evropskimi funkcionarji. V torek bo v Bruslju potekalo 21. vrhunsko srečanje med Evropsko unijo in Kitajsko, v petek pa se bodo v Dubrovniku sestali predsedniki vlad 16 držav srednje in vzhodne Evrope ter premier LR Kitajske.
Kaj je vrhunsko srečanje EU-Kitajska?
To je oblika dialoga med EU in Kitajsko na najvišji ravni, kar pomeni, da bosta na evropski strani na njem sodelovala predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker in predsednik evropskega sveta Donald Tusk, Kitajsko pa bo zastopal njen premier Li Keqiang.
Katere so glavne teme letošnjega vrhunskega srečanja?
Poleg splošnega preverjanja odnosov med EU in Kitajsko se bodo tokrat pogovarjali predvsem o reformi Svetovne trgovinske organizacije s ciljem, da se odpravijo državne subvencije za izvozne izdelke, in o vprašanju prisilnega prenosa tehnologije ob ustanavljanju skupnih podjetij na območju Kitajske. Evropski funkcionarji bodo poleg tega zahtevali, da Kitajska odpravi vse ovire, s katerimi se zdaj srečujejo evropski vlagatelji.
Po čem se bo to vrhunsko srečanje razlikovalo od dosedanjih?
Predvsem po globalnem vzdušju, ki ga zaznamujeta trgovinska vojna med Kitajsko in ZDA pa tudi napetost v čezatlantskem zavezništvu, ki traja, vse odkar je postal predsednik ZDA Donald Trump. Poleg tega je EU na svojem vrhunskem srečanju, ki je potekalo marca, Kitajsko prvič označila za »sistemsko tekmico pri propagiranju alternativnih modelov vladanja«, čeprav je pri tem poudarila, da to ni negativna oznaka, temveč zgolj priznanje, da sta Evropa in Kitajska enakopravni.
Bodo na koncu srečanja podpisali skupno izjavo?
Lahko se zgodi, da ne (tako kot se je to že zgodilo v letih 2016 in 2017), če jim ne bo uspelo uskladiti besedila izjave. Vodstvo v Pekingu namreč noče, da se v njej kakor koli omenja podaljšanje mandata globalnega foruma o jeklu, ki zadeva kitajske državne subvencije v tem sektorju in probleme zaradi presežka jekla na globalnem trgu, ki so jih izzvale preobremenjene zmogljivosti kitajskih obratov. Poleg tega niso dosegli zadostnega napredka glede vprašanja geografskih označb in vprašanja specifične vrste pravice do intelektualne lastnine. Kitajska je pripravljena na vrhunskem srečanju priznati 79 od skupno 100 geografskih označb, preostalih 21 pa naj bi rešili v prihodnjih šestih mesecih. Evropejci vztrajajo pri celoviti rešitvi tega vprašanja.
So Evropejci lahko enotni v svojih nastopih proti Kitajski?
Na to je težko odgovoriti, glede na to, da je Italija prejšnji mesec postala prva članica G7, ki se je vključila v »pobudo pasu in ceste«, in da članice EU niso enotne niti glede vprašanja, ali naj bi kitajskemu tehnološkemu velikanu Huaweiu dovolili vzpostaviti infrastrukturo nove generacije internetnega omrežja 5G. Evropsko soglasje bo še posebej negotovo na srečanju v Dubrovniku, na katerem bo poskušala azijska sila predstaviti prednosti tesnejšega partnerstva in širjenja »pasu in ceste« čez evropsko ozemlje.
Kaj je forum 16+1?
Šestnajst držav srednje in vzhodne Evrope: Albanija, BiH, Bolgarija, Črna gora, Hrvaška, Češka, Estonija, Madžarska, Litva, Latvija, Makedonija, Poljska, Romunija, Srbija, Slovaška in Slovenija. Mnogi pričakujejo, da bo to zadnje srečanje v tej sestavi, saj naj bi skupina že v kratkem prerasla v forum 17+1, glede na to, da bodo v svojo sredo povabili Grčijo.
Poskuša Kitajska s tem forumom razdeliti Evropo?
Premier Li Keqiang bo v Dubrovniku zagotovo ponovil, da je v interesu Kitajske celovita in močna EU, katere zunanja politika bi bila neodvisna od ZDA in ki bi bila odprta za tesnejše sodelovanje s Kitajsko. V resnici pa se prek dvostranskih odnosov med azijsko silo in vsako od teh šestnajstih držav širi kitajska prisotnost na evropskih tleh v obliki velikih posojil in naložb, to pa seveda ovira oblikovanje enotne evropske politike do Kitajske.
Zakaj so za mesto srečanja izbrali Dubrovnik?
Predvsem zato, ker je Hrvaška na Dubrovnik ponosna kot na najprepoznavnejšo turistično znamenitost, predvsem pa zaradi tega, ker korporacija China Road and Bridge gradi Pelješki most. Kitajska državna družba prvič v zgodovini znotraj meja EU izvaja projekt, ki ga v glavnem financirajo iz evropskih skladov.
