Manjkajoče milijarde Trumpove rekordne turneje

Štiridnevna arabska turneja ameriškega predsednika Donalda Trumpa je podčrtala ambicije njegove administracije po resetiranju odnosov, končanju sporov, predvsem pa okrepitvi gospodarskega sodelovanja z državami v regiji, a hkrati porodila dvome v resničnost nekaterih republikančevih dosežkov.

»To je rekordna turneja. Še nikoli ni bilo turneje, ki bi lahko – samo v teh štirih ali petih dneh – zbrala skupno 3,5–4 bilijone dolarjev,« se je Trump pohvalil pred svojim obiskom v Abu Dabiju, in s tem slavil astronomske posle, ki so jih z njim sklenili voditelji Savdske Arabije in Katarja.

Pri analiziranju dogovorov, ki med drugim vključujejo nakupe orožja in potniških letal, so nekateri mediji in opazovalci opozorili, da se predsednikova matematika, kakor je že postalo navada v njegovem drugem mandatu, ne izide povsem. Podrobnosti so skope, toda iz objavljenih podatkov so novinarji New York Timesa izračunali, da skupna vrednost napovedanih savdskih naložb v ameriško gospodarstvo znaša 283 milijard – in ne 600 milijard dolarjev, kot je po Trumpovem obisku pri savdskem prestolonasledniku Mohamedu bin Salmanu vztrajala Bela Hiša. V to številko naj bi bil vštet tudi 142 milijard dolarjev vreden nakup orožja in vojaške opreme, ki ga je administracija opisala kot največji orožarski posel v zgodovini.

Ameriški predsednik med pogovorom s savdskim prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom v Rijadu FOTO: Brian Snyder/Reuters

Predsednik je prav tako slavil napoved Katarja o nakupu 210 boeingovih letal v vrednosti 200 milijard dolarjev. Toda tudi v tem primeru so bile njegove izjave v navskrižju z uradnimi številkami, ki jih je objavila Bela hiša. Po teh je posel vreden 96 milijard dolarjev – torej več kot polovico manj. Nič več podrobnosti ni znanih o dogovoru za spodbujanju gospodarskega sodelovanja, s katerim naj bi se trgovina med ZDA in zalivsko državo domnevno povečala za vsaj 1200 milijard dolarjev.

Konec vojn ali samo ameriškega angažmaja?

Posli so narekovali tempo srečanj tudi v Združenih arabskih emiratih, predvidoma zadnjim postankom tokratne Trumpove turneje, za katero se še vedno ni vedelo, ali se bo morda zaključila z obiskom Istanbula, kjer so se začela neposredna pogajanja med Ukrajino in Rusijo o končanju tri leta trajajoče ruske agresije.

Trump vztraja, da je izogibanje novim vojaškim konfliktom in reševanje obstoječih zanj prioriteta tudi na Bližnjem vzhodu. V tem kontekstu je bilo mogoče razumeti tako njegove izjave o »skorajšnjem« dogovoru o iranskem jedrskem programu kot tudi napoved umika ameriških sankcij proti Siriji, kar je potrdil s srečanjem z novim sirskim voditeljem Ahmedom al Šaro. Ta je dvig sankcij opisal kot »zgodovinsko in pogumno« odločitev, rekoč, da se z njo »lajša trpljenje ljudi, prispeva k njihovemu ponovnemu rojstvu in postavlja temelje za stabilnost v regiji«.

Trump je med turnejo obiskal tudi ameriško vojaško bazo Al Udeid v Katarju FOTO: Brendan Smialowski/Afp

Kljub temu da so umik sankcij nekateri interpretirali kot udarec za Izrael, je Trump svojo odločitev uravnotežil s pozivom novim sirskim oblastem, pa tudi drugim arabskim državam, naj kljub vojni v Gazi normalizirajo odnose z najtesnejšo ameriško zaveznico v regiji. Med predzadnjim dnem turneje se je ponovno zavzel tudi za to, da bi ZDA prevzele nadzor nad opustošeno palestinsko enklavo, ki bi jo Trump rad spremenil v »območje svobode«.

Trump je svoje ambicije arabskim voditeljem med drugim predstavil skozi kritiko intervencionizma, ki je zaznamoval zadnja desetletja ameriškega angažmaja v arabskem svetu. »Na koncu so tako imenovani graditelji narodov uničili veliko več narodov, kot so jih zgradili, 'intervencionisti' pa so posegali v kompleksne družbe, ki jih niti sami niso razumeli,« je Trump povedal med obiskom v Rijadu, in s tem – vsaj na prvi pogled – ovrgel zunanjepolitično doktrino, v katero je najbolj verjela ravno republikanska stranka.