Milanović je novi hrvaški predsednik

Zmaga Milanovića je znak upora ljudi proti vladi in koruptivnosti države ter posledica razcepa na desnici.
Fotografija: HrvaskeVolitve5Jan
Odpri galerijo
HrvaskeVolitve5Jan

Po oceni hrvaških medijev je vse gotovo. Zoran Milanović je postal novi hrvaški predsednik. Poraz je priznala tudi Kolinda Grabar-Kitarović. Državna volilna komisija je sinoči preštela glasove na 99 odstotkih volišč, kandidat SDP pa ima pred kandidatko HZD prednost skoraj 100 tisoč glasov.

Po preštetih glasovih z več kot 99 odstotkov volišč je Milanović prejel nekaj manj kot 53 odstotkov ali 1,2 milijona glasov. Volilna udeležba je bila glede na podatke z volišč, kjer so glasove že prešteli, skoraj 55 odstotna, kar je nekoliko več kot v prvem krogu predsedniških volitev. Milanovićevo zmago z več kot šest odstotki prednosti so napovedale tudi vzporedne volitve agencije Ipsos. Milanović je premagal Grabar-Kitarovićevo v vseh štirih največjih mestih in sicer v Zagrebu, Reki, Splitu in Osijeku.


Novi predsednik ne bo delil ljudi


Milanović je poudaril, da je bila kampanja težka in se opravičil za morebitne laži, ki niso bile namerne. Izpostavil je, da se je boril za resnico. Zaveda se, da ni bil in da ni vsem po volji. Ne bo govoril o enotnosti, bo pa uho in ne rame za jokanje vsem. Izrazil je upanje, da ne bo izneveril zaupanja, ki ga je dobil. Zaveda se omejitev predsedniških pristojnosti, spoštoval pa bo vse stranke, ker je vse drugo pot v avtokracijo. Ne bo delil hrvaških državljanov in se trudil, da ne bo nikogar namerno prizadel. Če je moja tesna zmaga vlila novo upanje ljudem, sem srečen, je sklenil Milanović.

Novi hrvaški predsjednik Zoran Milanović je prvi govor sklenil z besedami, da je srečen, če je njegova tesna zmaga vlila novo upanje ljudem. FOTO: Boris Kovaćev/Cropix
Novi hrvaški predsjednik Zoran Milanović je prvi govor sklenil z besedami, da je srečen, če je njegova tesna zmaga vlila novo upanje ljudem. FOTO: Boris Kovaćev/Cropix


Predsednik SDP Davor Bernardić je napovedal politiko sprememb. To je bil prvi govor pred parlamentarnimi volitvami, Skušal je nabrati točke za svojo stranko Predsednik hrvaškega parlamenta in generalni sekretar HDZ Gordan Jandroković je za komercialno RTL televizijo priznal, da je razlika večja, kot je realno možno doseči.

Kolinda Grabar-Kitarović se je zahvalila družini za potrpežljivost, podporo in ljubezen ter vodstvu HDZ na čelu z Andrejem Plenkovićem ter njenim članom. Pozvala jih je, naj ostanejo združeni za Hrvaško. Po njenem je sporočilo državljanov, da morajo biti več med ljudmi in jim bolj prisluhniti. Čestitala je Milanoviću za zmago in mu ponudila pomoč, ker Hrvaška potrebuje stabilnost.


Volivci za spremembe v družbi


Po rezultatih vzporednih volitev je nekdanji premier in prvak SDP Zoran Milanović zmagovalec hrvaških predsedniških volitev. To morajo potrditi še uradni rezultati, glede na veliko razliko in dosedanjo natančnost javnomnenjskih anket ter večino preštetih glasov pa ima kandidatka HDZ Kolinda Grabar Kitarović le malo možnosti za preobrat.

Na Hrvaškem še vedno lahko zmagujejo le kandidati velikih strank. Verjetna zmaga Zorana Milanovića je tako znak upora državljanov, ki so nezadovoljni z vlado in do grla siti koruptivnosti države, kot posledica razcepa na desnici. Čeprav sta boj proti korupciji obljubljala oba predsedniška kandidata, so volivci očitno bolj verjeli Milanoviću, da si bo prizadeval za spremembe v družbi. Milanoviću je uspelo združiti in pridobiti volivce levice in levega centra. Kolinda Grabar Kitarovič je za zmago nujno potrebovala volivce, ki so v prvem krogu glasovali za Miroslava Škora. Ti so očitno večinoma raje ostali doma in se niso pustili prepričati njenemu izpostavljanju domovinske vojne.


Na vidiku frakcijski boji v HDZ


Po podatkih vzporedne ankete agencije Ipsos, ki so jo objavile hrvaške televizije, je Milanović prejel 53,22 odstotka glasov, Grabar Kitarovićeva pa 46,78 odstotka. Po več kot polovici preštetih glasov je državna volilna komisija objavila, da je Milanović prejel 54,1 odstotka, Grabar Kitarovićeva pa 45,99 odstotka glasov. Rezultati še ne vključujejo glasov hrvaških državljanov, ki volijo v drugih državah. Na Hrvaškem ocenjujejo, da lahko volivci iz diaspore prispevajo med 2,5 in tremi odstotki glasov. Razlika bo očitno tudi tako velika, da se poraženka ne bo mogla sklicevati na nizko volilno udeležbo, ki je bila najmanj 43,52-odstotna, ali vzbujati dvoma o legitimnosti volitev.

Kolinda Grabar-Kitarović, ki je oddala glasovnico skupaj z možem Jakovov Kitarovićem, je ponudila Milanoviću pomoč, ker Hrvaška potrebuje stabilnost. FOTO: Marko Djurica/Reuters
Kolinda Grabar-Kitarović, ki je oddala glasovnico skupaj z možem Jakovov Kitarovićem, je ponudila Milanoviću pomoč, ker Hrvaška potrebuje stabilnost. FOTO: Marko Djurica/Reuters


Premier Andrej Plenković bi imel težave, če se kandidatka HDZ ne bi prebila v drugi krog ali če bi v drugem krogu izgubila v tekmi z neodvisnim kandidatom Miroslavom Škoro. Poraz z izzivalcem na desnici bi bil veliko bolj boleč, kot je poraz s kandidatom SDP. Njegova zmaga bo spodbudila frakcijske boje znotraj vladajoče stranke, ki vozi slalom med desnim centrom in skrajno desnico. Plenković bi lahko dolgoročno celo profitiral, ker se je Grabar Kitarovićeva v želji, da bi bila ponovno izvoljena, povezala z ljudmi, ki jih premier ne želi v stranki.


Sprostitev odnosov s Srbijo in BiH


Zmaga Milanovića tudi ne bo bistveno vplivala na hrvaško predsedovanje EU, kjer predsednik države nima velikih pristojnosti.
Po pričakovanjih bo Milanović sprostil odnose s Srbijo in BiH, ki pa se ne bodo bistveno spremenili. Milanović zagotavlja, da ne bo uporabljal blokade srbskih pogajanj z EU kot sredstva za reševanje dvostranskih sporov. Napovedal je večje gospodarsko sodelovanje brez »cvetja in objemov«, vendar to ne spremeni dejstva, da Zagreb ne bo dosegel resnega preboja, če Beograd ne bo pripravljen sprejeti kompromisa in preseči problemov iz njihove skupne preteklosti.

To velja tudi za odnose s Sarajevom. Čeprav se je Milanović ogradil od nekdanje samooklicane Herceg-Bosne, ni ponudil nobene inovativne institucionalne rešitve za probleme postdaytonske BiH. Zagreb bo še naprej vlagal sredstva za projekte v BiH in ponavljal, da volilni zakon v BiH ni v duhu daytonskega sporazuma.

Preberite še:

Komentarji: