Ursula von der Leyen v Kijevu podprla prizadevanja Ukrajine za vstop v EU
19.30 Rusija ne bo več upoštevala sodb Evropskega sodišča za človekove pravice
Rusija ne bo več upoštevala sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, saj je ruski predsednik Vladimir Putin danes v ta namen podpisal poseben zakon, je po navedbah nemške tiskovne agencije dpa poročala ruska tiskovna agencija Tass. V skladu z zakonom se sodbe, izdane po 15. marcu, ne bodo več izvrševale.
Evropsko sodišče za človekove pravice s sedežem v francoskem Strasbourgu je del Sveta Evrope. Ta dva organa, ki sta neodvisna od Evropske unije, si skupaj prizadevata za varstvo človekovih pravic v 47 državah članicah Sveta Evrope.
Rusija in Ukrajina sta bili prvotno obe članici Sveta Evrope, preden je ta organ 25. februarja zaradi napada na Ukrajino suspendiral članstvo Rusije. Potem ko je Kremelj 15. marca razglasil izstop, je bila Rusija tudi dokončno izključena iz Sveta Evrope, še navaja dpa.
17.20 Ursula von der Leyen v Kijevu podprla prizadevanja Ukrajine za vstop v EU
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes po srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, s katerim se je sestala ob nenapovedanem obisku v Kijevu, dejala, da »EU želi podpreti Ukrajino na njeni evropski poti«. Zelenski je dodal, da bi članstvo Ukrajine v EU pomenilo simbol evropske enotnosti.
»Pozitiven odgovor na prošnjo Ukrajine za članstvo v EU bi bil zgodovinski trenutek za Evropo in pritrdilen odgovor na vprašanje o tem, ali ima evropski projekt sploh še prihodnost,« je Zelenski dejal med obiskom predsednice Evropske komisije v Kijevu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ursula von der Leyen, ki je Kijev danes obiskala nepričakovano, je medtem odziv na ukrajinsko željo po članstvu v EU obljubila že za naslednji teden. »Današnji pogovori nam bodo omogočili, da do konca prihodnjega tedna dokončno pripravimo oceno,« je dodala.
»Ukrajina, ki je trdna parlamentarna demokracija, je bila na dobri poti že pred ruskim napadom. Celotna država se je okrepila. Za reformo in modernizacijo države je potreben enak duh. Evropa vas podpira,« je von der Leynova po pogovoru z Zelenskim zapisala na Twitterju.
Ob tem je poudarila, da so ukrajinske oblasti za kandidaturo storile že veliko, a da jih čaka še veliko dela, zlasti na področju boja proti korupciji, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ukrajinci so »že veliko prispevali k obrambi skupne svobode«, je dodal Zelenski.
»Kijev je hvaležen za nedavno sprejeti šesti sveženj sankcij EU proti Rusiji, vendar se vojna žal nadaljuje, zato bo potreben tudi sedmi sveženj sankcij, ki bi moral biti še močnejši,« je še dejal ukrajinski predsednik.
Predsednica Evropske komisije se bo ob svojem drugem obisku v Kijevu po začetku vojne v Ukrajini sestala še z ukrajinskim predsednikom vlade Denisom Šmihalom.
14.05 Zelenski in Austin svarita pred možnostjo ukrajinskega scenarija na Tajvanu
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes pozval h krepitvi mednarodnega pritiska na Rusijo, da bi ta končala blokado ukrajinskih pristanišč v Črnem morju. Zavzel se je za preventivno diplomacijo v vprašanjih, kot je tajvansko. Da bi se ukrajinski scenarij lahko ponovil na Tajvanu, je menil tudi obrambni minister ZDA Lloyd Austin.
Zelenski je danes prek spleta nagovoril udeležence varnostnega vrha Shangri-La Dialogue v Singapurju. »Svet se bo znašel v resni prehranski krizi in lakoti v številnih azijskih in afriških državah,« je posvaril. »Pomanjkanje živil bo neizogibno vodilo v politični kaos, ki lahko vodi v kolaps mnogih vlad in odstavitev številnih politikov,« je besede Zelenskega povzela francoska tiskovna agencija AFP.
Ruska blokada je odrezala Ukrajino od svetovne trgovine z žiti, kar bi lahko vodilo v globalno prehransko krizo. Rusija z blokado ukrajinskih pristanišč tej državi onemogoča izvoz približno 20 milijonov ton žita, zlasti v Severno Afriko in Azijo.
V svojem nastopu se je Zelenski dotaknil tudi kitajsko-tajvanskega vprašanja in pozval k diplomatski rešitvi. Izpostavil je primer Ukrajine in dejal, da mora svet vedno podpreti preventivno ravnanje, povzema španska tiskovna agencija EFE.
Japonski premier Fumio Kishida je v petek posvaril, da bi »današnja Ukrajina lahko bila jutrišnja vzhodna Azija«.
»Države, ki potrebujejo pomoč, moramo podpreti z diplomatskimi rešitvami. Nikogar ne smemo pustiti samega, na milost in nemilost močnejših držav,« je poudaril Zelenski v odgovoru na vprašanje, ali se s Kishido strinja. »Ukrepati je potrebno pred potencialnim konfliktom. V taki situaciji je prepozno za razprave, svet mora Rusiji pokazati, kje je njeno mesto, in to je na njenem ozemlju,« je še podčrtal.
11.00 Opozicija kritična do poziva vladi k razumnemu oblikovanju stališča glede Ukrajine
Poziv intelektualcev in politikov novi vladi, naj poišče alternativne pristope k ukrajinski vojni, po mnenju predsednika NSi in nekdanjega obrambnega ministra Mateja Tonina ogroža nacionalno varnost. Predsednik SDS in nekdanji premier Janez Janša pa je ocenil, da gre za neposredno podporo agresiji ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Tonin je na Facebooku zapisal, da v Sloveniji »obstaja krog različnih levih 'intelektualcev', ki verjamejo, da je vzrok za napad Rusije na Ukrajino širitev zveze Nato na vzhod«, ter da je za dolgotrajnost vojne kriva Ukrajina in zahodni zavezniki, »ki z dobavami orožja in materialno pomočjo pomagajo državi, da ustavi brutalno rusko agresijo in zavaruje svojo neodvisnost«. Dodal je, da gre brez dvoma za »sprevrženo logiko«, ki je po njegovem mnenju uvod v razpravo o tem, da bi Slovenija morala izstopiti iz zveze Nato.
Meni še, da imamo moralno in zgodovinsko dolžnost, da pomagamo Ukrajini po svojih najboljših močeh. »Gre za naše temeljne vrednote, na katerih je nastala tudi Slovenija,« je zapisal in dodal, da je ključno vprašanje, ali smo jih pripravljeni braniti z dejanji ali le z besedami.
Janša pa je na Twitterju zapisal, da je poziv, da se Ukrajini ne pomaga več z orožjem »neposredna podpora Putinovi agresiji, podpisana s strani tistih, ki so ustanovili Gibanje Svoboda in ki neposredno vplivajo na delo slovenske vlade«.
Skoraj 20 vidnih intelektualcev in politikov je v sredo novo vlado pozvalo k razumnemu oblikovanju stališča do vojne v Ukrajini. Zapisali so, da sicer ni nikakršnega dvoma, da je Putin z ukazom o napadu na Ukrajino zagrešil »neizbrisljiv vojni zločin«, a so dodali, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil prispeva k moči njihovega odpora, a realnih možnosti, da bi lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja, ni. Med drugim sta se pod poziv podpisala nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk.
10.45 V Ukrajini na območju Severodonecka potekajo intenzivni spopadi
Po podatkih britanske obveščevalne službe ruske vojaške enote v okolici Severodonecka niso napredovale proti južnemu delu tega mesta na vzhodu Ukrajine. Vseeno se na ulicah Severodonecka nadaljujejo intenzivni spopadi med ruskimi in ukrajinskimi silami, poročajo tuje tiskovne agencije.
Obe strani sta v spopadih verjetno že utrpeli veliko število žrtev, je v svojem dnevnem poročilu po navedbah nemške tiskovne agencije dpa še zapisalo britansko obrambno ministrstvo.
Od začetka ruske invazije je umrlo približno 10.000 ukrajinskih vojakov, je danes povedal svetovalec ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič. Ukrajinski generalštab medtem ocenjuje, da je ruska vojska utrpela približno 32.000 žrtev.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem nočnem nagovoru sodržavljanom dejal, da v Donbasu potekajo »zelo ostri spopadi« proti ruskim silam, ki po njegovih besedah poskušajo uničiti vsa mesta na vzhodu države, navaja španska tiskovna agencija EFE.
Na vzhodu Ukrajine o uspehu na bojišču sicer vse bolj odločajo rakete, topništvo in havbice, ki omogočajo napade na sovražnikove položaje tudi več kilometrov za frontno črto, poroča britanski BBC. Zdi se, da ima Rusija v tem boju zdaj odločilno prednost.
Visok ukrajinski obveščevalni uradnik Vadim Skibicki je za britanski časnik Guardian povedal, da je ukrajinski strani skoraj zmanjkalo streliva. Ob tem je dejal, da imajo Rusi zdaj do petnajstkrat več artilerije in da Ukrajinci nujno potrebujejo zaloge orožja, ki jih obljubljajo zahodne države.
Severodoneck je sicer eno od zadnjih mest, ki Rusiji stojijo na poti do prevzema nadzora nad celotno regijo Donbas na vzhodu Ukrajine. Po poročanju ruske tiskovne agencije Tass je v zadnjih treh letih v separatističnih samooklicanih ljudskih republikah Luhansk in Doneck na tem območju več kot 800.000 ljudi prejelo rusko državljanstvo, še navaja dpa.
