Na zaslišanje vabljena tudi kanclerka

Frankfurt – Nemški poslanci so danes začeli parlamentarno preiskavo največjega finančnega škandala v zgodovini države – bankrota ponudnika plačilnih storitev Wirecard. Na zaslišanje je vabljen vrh nemške politike, vključno s kanclerko Angelo Merkel, finančnim ministrom Olafom Scholzem ter ministrom za gospodarstvo Petrom Altmaierjem.



Parlamentarna preiskava Wirecarda bi utegnila biti politično neprijetna za marsikoga, zlasti za ministra za finance Olafa Scholza, ki bo tudi kanclerski kandidat SPD na zveznih parlamentarnih volitvah prihodnje leto. Poslanci bodo namreč iskali odgovor na vprašanje, kakšno vlogo je imela politika pri propadu podjetja, katerega delnice so kotirale tudi v osrednjem nemškem borznem indeksu Dax. V oči bode dejstvo, da nadzornik trga Bafin, ki je pod Scholzevim resorjem, ni ugotovil, da v podjetju prirejajo bilance. Skupina poslancev, ki vodi preiskovalno komisijo, je opozorila, da bodo njeni zaključki pomembni tudi za splošno regulacijo finančnih transakcij, ki vse bolj potekajo prek spleta, in regulacijo podjetij, kot so Facebook, Google in Amazon, ki vse bolj vstopajo v to igro.

Bafin z več pristojnosti

Minister Scholz je, bržčas načrtno, le dan pred prvim zasedanjem poslancev o Wirecardu, z ministrico za pravosodje Christine Lambrecht predstavil spremembe, ki naj bi Bafin bolje opremile za razkrivanje takšnih primerov. Če je doslej Bafin lahko bilance nefinančnih podjetij, ki kotirajo na borzi, pregledoval šele takrat, ko so svoje delo opravile revizijske hiše, bo po novem imel v primerih suma nepravilnosti izključno pristojnost nadzora. To naj bi pospešilo razkrivanje nepravilnosti in Bafinu omogočilo boljši nadzor, je ocenil Scholz. Podjetja, ki kotirajo na borzi, bodo po novem morala menjati revizorja vsakih deset let, prav tako revizor ne bo smel hkrati nastopati v vlogi svetovalca in revizorja podjetja. Ravno tako bodo omejili zasebne delniške posle zaposlenih na Bafinu.



Razkritja nemških medijev so pokazala, da so zaposleni na Bafinu v mesecih pred bankrotom Wirecarda intenzivno trgovali z delnicami in izvedenimi instrumenti, vezanimi na delnice podjetja. Zaradi tega se je pojavilo vprašanje, ali so bili nadzorniki sploh neodvisni. Tudi to naj bi razčistili poslanci, ki so povabili na vroči stol v parlament tudi prvega moža Bafina Felixa Hufelda.

Kaj je vedela Angela Merkel?

Spomnimo, Wirecard, ki je skrbel za izvajanje finančnih transakcij, je bankrotiral junija, ko je bilo jasno, da je bilo kar 1,9 milijarde evrov sredstev v bilancah izmišljenih. V zrak je izpuhtelo okoli 20 milijard evrov premoženja vlagateljev, na nitki visi še okoli 1000 delovnih mest. Poslanci se bodo ukvarjali tudi z vprašanjem, kaj je o Wirecardu vedela kanclerka.



Ta se je namreč zavzela za podjetje na srečanju s kitajskimi oblastmi, in to lani v času, ko so bile informacije o nepravilnostih v podjetju že javno znane. Zaslišali bodo nekdanjega ministra za gospodarstvo in obrambo Karla Theodorja zu Guttenberga, ki je takrat lobiral za Wirecard pri kanclerki. Prva politično zanimiva zaslišanja naj bi se odvila v začetku novembra.