Breton: Obrambno industrijo moramo preusmeriti v vojno gospodarstvo
Kot zadnji velik projekt pred koncem mandata je evropska komisija razgrnila načrt za okrepitev obrambne industrije na stari celini. Z vojno v Ukrajini so se še bolj razkrile številne pomanjkljivosti, denimo težave s hitro proizvodnjo topniških granat.
Dokumenta, ki sta na mizi, sta strategija in investicijski program evropske obrambne industrije. Logika predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen je, da mora EU vlagati več, bolje in bolj evropsko. Tako bi tudi okrepili industrijski steber obrambne pripravljenosti EU.
To pomeni, da bi države EU začele v veliko večjem obsegu kupovati orožje skupaj in pri evropskih proizvajalcih. Zlasti Pariz in evropski komisar za industrijo, Francoz Thierry Breton, sta odločna zagovornika takšnega načina delovanja.
»Našo obrambno industrijo moramo preusmeriti v vojno gospodarstvo, da lahko oskrbujemo Ukrajino s tem, kar potrebuje, pa tudi sebe, za lastno varnost,« je za francoske medije dejal Breton. V ozadju je ideja, da bi kupovali pri evropskih proizvajalcih in tako zmanjšali odvisnost od ZDA.
Razdrobljeno povpraševanje zavira industrijo
»Povpraševanje je popolnoma razdrobljeno,« je opozoril vir pri EU. Ker ni predvidljivosti za podjetja, ta nočejo preveč tvegati in vlagati v proizvodnjo. Z večjimi skupnimi naročili bi po mnenju Bruslja pametneje porabljali denar davkoplačevalcev. Konkretni ukrepi predvidevajo finančne spodbude skupnim nakupom orožja, izjeme pri plačilu DDV, pogajanja evropske komisije v imenu skupin držav članic.
V Bruslju opozarjajo, da je od začetka vojne 80 odstotkov nakupov šlo v druge države. Delež ZDA znaša kar 63 odstotkov. Po enem od predlogov bi morali vse bolj dajati prednosti nakupom oborožitve v Evropi. Cilj je, da bi države do leta 2030 vsaj polovico nakupov orožja opravile pri evropskih proizvajalcih. Pet let pozneje naj bi bil delež že 60 odstotkov.
Tudi v luči dogajanja v ZDA in možnosti vrnitve Donalda Trumpa se je v Evropi okrepilo zavedanje, da mora sama prevzeti več odgovornosti za svojo obrambo.
Bruseljski predlogi so sicer le zamisli na papirju, saj o obrambnih zadevah odločajo države članice. Konkretni zakonodajni akti bodo lahko obravnavani šele v naslednjem mandatu. Tudi denarja za doseganje cilje na razpolago še ni veliko, do konca proračunskega obdobja leta 2027 le poldruga milijarda.
Sodelovala bo tudi Ukrajina
Zaželene so veliko večje naložbe. Komisar Breton je v preteklosti že omenjal sto milijard evrov vreden obrambni sklad. Omenja se, da bi v naložbe lahko vključevali kohezijska sredstva. Pričakovano je, da se bo v financiranje vključila Evropska investicijska banka. Tudi Ukrajina naj bi sodelovala v projektih, čeprav ni članica EU.
Ursula von der Leyen že tako napoveduje večji poudarek obrambni politiki. Tako naj bi v prihodnjem mandatu – če ga bo po evropskih volitvah dobila – imela v svoji ekipi komisarja za obrambo.
