Napeto štetje do zadnjega glasu
Po več kot 94 odstotkih preštetih glasov je marksist Pedro Castillo za nekaj deset tisoč glasov prehitel desno populistko Keiko Fujimori.
Odpri galerijo
Perujci so izbirali med kandidatoma dveh skrajnosti: med Keiko Fujimori na skrajni desnici in Pedrom Castillom na skrajni levici. FOTO: Sebastian Castaneda/Reuters
Zmagovalec drugega kroga predsedniških volitev v Peruju ne bo znan do zadnjega. Po več kot 94 odstotkov preštetih glasov je v vodstvu kandidat marksistično-leninistične stranke Svobodni Peru Pedro Castillo, a je njegova prednost pred skrajno desno populistko Keiko Fujimori premajhna, da bi lahko napovedali končni razplet.
Med nepreštetimi glasovi prevladujejo volilni lističi, oddani v ruralnih predelih, kjer naj bi imel levičarski osnovnošolski učitelj širšo podporo. Toda počasi napreduje tudi štetje glasovnic iz tujine, od katerih si več obeta Keiko Fujimori.
Po delnih izidih ima hčerka nekdanjega avtoritarnega predsednika Alberta Fujimorija, ki prestaja zaporno kazen zaradi kršenja človekovih pravic in korupcije, 49,9, Pedro Castillo pa 50,1 odstotka glasov.
Rezultati vzporednih volitve so rahlo prednost s 50,3 odstotki glasov pripisali Keiko Fujimori.
Volilna kampanja je 32-milijonski Peru polarizirala in še poglobila razlike med ruralnimi predeli in prestolnico, kjer živi približno tretjina državljanov. Če v konservativnih stališčih do nekaterih družbenih vprašanj, kot sta denimo pravica do izbire in enakopravnost predstavnikov skupnosti LGBT+, med kandidatoma ni večjih razhajanj, si pri pogledu na gospodarstvo ne bi mogla biti bolj vsaksebi.
Presenetljivi zmagovalec prvega kroga, 51-letni učitelj in sindikalist Pedro Castillo, se zavzema za spremembo ustave in večjo vlogo države ter nacionalizacijo podjetij v nekaterih ključnih panogah. Njegova izzivalka, 46-letna Keiko Fujimori, ki jo preiskujejo zaradi pranja denarja, pa na drugi strani zagovarja prosti trg ter svari pred socialnim in gospodarskim kolapsom, kot so mu bili priča v Venezueli, če zmaga samooklicani marksist. Prav tako je napovedala, da bo pomilostila svojega zaprtega očeta, čigar avtoritarna politična dediščina razdvaja tudi 20 let po koncu njegovega predsedovanja.
Zaradi tesne razlike in morebitnih zahtev po ponovnem štetju bi lahko do končne razglasitve novega predsednika minilo več dni. A kdorkoli bo prevzel krmilo države, bo imel zaradi polarizacije in razdrobljenega kongresa, v katerem nobena stranka nima večine, malo manevrskega prostora za reforme, so si bili že pred volitvami enotni analitiki.
Med nepreštetimi glasovi prevladujejo volilni lističi, oddani v ruralnih predelih, kjer naj bi imel levičarski osnovnošolski učitelj širšo podporo. Toda počasi napreduje tudi štetje glasovnic iz tujine, od katerih si več obeta Keiko Fujimori.
Po delnih izidih ima hčerka nekdanjega avtoritarnega predsednika Alberta Fujimorija, ki prestaja zaporno kazen zaradi kršenja človekovih pravic in korupcije, 49,9, Pedro Castillo pa 50,1 odstotka glasov.
Rezultati vzporednih volitve so rahlo prednost s 50,3 odstotki glasov pripisali Keiko Fujimori.
Zaradi tesne razlike in morebitnih zahtev po ponovnem štetju bi lahko do končne razglasitve novega predsednika minilo več dni. FOTO: Juan Carlos Cisneros/Afp
Diametralno nasprotni pogled na gospodarstvo
Volilna kampanja je 32-milijonski Peru polarizirala in še poglobila razlike med ruralnimi predeli in prestolnico, kjer živi približno tretjina državljanov. Če v konservativnih stališčih do nekaterih družbenih vprašanj, kot sta denimo pravica do izbire in enakopravnost predstavnikov skupnosti LGBT+, med kandidatoma ni večjih razhajanj, si pri pogledu na gospodarstvo ne bi mogla biti bolj vsaksebi.
Presenetljivi zmagovalec prvega kroga, 51-letni učitelj in sindikalist Pedro Castillo, se zavzema za spremembo ustave in večjo vlogo države ter nacionalizacijo podjetij v nekaterih ključnih panogah. Njegova izzivalka, 46-letna Keiko Fujimori, ki jo preiskujejo zaradi pranja denarja, pa na drugi strani zagovarja prosti trg ter svari pred socialnim in gospodarskim kolapsom, kot so mu bili priča v Venezueli, če zmaga samooklicani marksist. Prav tako je napovedala, da bo pomilostila svojega zaprtega očeta, čigar avtoritarna politična dediščina razdvaja tudi 20 let po koncu njegovega predsedovanja.
Zaradi tesne razlike in morebitnih zahtev po ponovnem štetju bi lahko do končne razglasitve novega predsednika minilo več dni. A kdorkoli bo prevzel krmilo države, bo imel zaradi polarizacije in razdrobljenega kongresa, v katerem nobena stranka nima večine, malo manevrskega prostora za reforme, so si bili že pred volitvami enotni analitiki.
