»Garancija epohalnih sprememb« so poimenovali predvolilni program, ki so ga v nedeljo podpisali voditelji šestih opozicijskih strank. V blok so se povezale od leve in socialistične prek liberalne in zelene do nekdaj skrajnodesničarske stranke, ki so se zavezale, da bodo pozabile na razlike in se osredotočile na to, kar jih združuje: na »odpravo korumpirane in nepoštene vladavine« vladajoče koalicije.
Naslednje redne parlamentarne volitve v severovzhodni sosedi bodo šele spomladi 2022, a nanje se že temeljito pripravljajo tako oblast kot opozicija. Ta se je v nedeljo poenotila, pod 13 zavez pa so se podpisali voditelji šestih strank: levičarske demokratske koalicije, nekdaj skrajno desnega Jobbika, socialistov, liberalnega Momentuma in dveh zelenih strank. Volivcem so med drugim obljubili, da bodo na volitvah nastopili z enotnim vodilnim kandidatom za premiera in skupnimi kandidati v vseh okrožjih, ti pa ne bodo smeli biti vmešani v korupcijske posle, na posebnih »predvolitvah« pa bodo morali vsi dobiti podporo ljudstva. V opoziciji prav tako napovedujejo, da bodo po prihodu na oblast znova zagotovili pravno državo in svobodo medijev, obračunali s sistemsko korupcijo sedanje oblasti in poskušali pomiriti sedanji razkol v družbi.
Aktivni niso le v sveže poenoteni opoziciji, ki je na lanskih regionalnih volitvah prevzela oblast v nekaterih večjih mestih, vključno s prestolnico Budimpešto, prejšnji teden pa so kar tri javnomnenjske raziskave pokazale, da bi v tem trenutku združena opozicija zbrala več glasov kakor vladajoča stranka Fidesz, ki skupaj z njenim voditeljem
Viktorjem Orbánom vlada Madžarski zadnjih deset let. Prejšnji teden je »teren pripravljala« tudi vladajoča koalicija, ki je sprejela spremembe volilne zakonodaje: prej je lahko stranka nastopila na nacionalnih volitvah, če ji je uspelo zbrati kandidate v 27, zdaj pa mora nastopiti v kar 71 od 106 volilnih okrajev. S tem so opozicijske stranke dobesedno prisilili k povezovanju, pa čeprav so med njimi tako velike ideološke razlike kakor med socialno-liberalno demokratsko koalicijo, ki jo vodi nekdanji premier
Ferenc Gyurcsány, in v zadnjem času precej bolj ideološko umirjeni Jobbik, za čigar desničarske volivce je bil Gyurcsány nekoč državni sovražnik številka ena. Kakor so ugotavljali nekateri komentatorji, v Orbánovem krogu računajo, da bodo zaradi takšnega prisilnega združevanja z nekdanjimi ideološkimi nasprotniki Jobbikovi volivci prebegnili k Fideszu, a lokalne volitve so pokazale, da se to ni zgodilo.
Komentarji