Nasilju ni videti konca

Nikaragva: Število smrtnih žrtev v spopadih narašča.
Fotografija: Pripadniki posebnih enot v pripravah na spopad z nasprotniki Ortegovega režima blizu mesta Monimbo v regiji Masaya. FOTO: Reuters
Odpri galerijo
Pripadniki posebnih enot v pripravah na spopad z nasprotniki Ortegovega režima blizu mesta Monimbo v regiji Masaya. FOTO: Reuters

Tudi ta konec tedna je v Nikaragvi zaznamovalo nasilje med nasprotniki predsednika Daniela Ortege ter paravojaškimi enotami in vladnimi silami, lojalnimi sedanjim oblastem. Po tem, ko so provladne sile več kot petnajst ur v cerkvi zadrževale približno 200 študentov, je zakrožila še vest o novih smrtnih žrtvah na zahodu države.

Oborožene provladne sile streljajo na protestnike in rušijo barikade, ki ponekod po državi onemogočajo promet. Na terenu so tudi ostrostrelci, so poročali iz nikaragovskega Združenja za človekove pravice. Demonstranti se branijo pred njimi z doma narejenim orožjem in kamni. Število smrtnih žrtev iz dneva v dan raste – po poročanju človekoljubnih organizacij je mrtvih več kot 300 –, spopadi med provladnimi silami in protestniki v regijah Masaya in Granada na zahodu Nikaragve so to nedeljo znova zahtevali deset smrtnih žrtev. Med njimi sta tudi 11-letna deklica in 13-letni deček.

Pogajanja med vlado in opozicijskimi skupinami so že tedne prekinjena. Medtem ko protestniki zaradi smrtnih žrtev med civilisti zahtevajo odstop predsednika Daniela Ortege, ki je ponovno prevzel vodenje države leta 2007, in podpredsednice, njegove žene Rosario Murillo, vladajoči par noče slišati za odhod. Volitve bodo, kot je sklicujoč se na ustavo nedavno izjavil Ortega, leta 2021, ko se bo sedanji vladi iztekel mandat.
 

Smrtonosna operacija »Čiščenje«


Pobudniki protestov v Nikaragvi, ki so se začeli sredi aprila, so študentje nikaragovske Državne avtonomne univerze, največje univerze v državi. Njihovo nezadovoljstvo je sprožilo neučinkovito ukrepanje oblasti ob gozdnih požarih na zaščitenem območju na skrajnem jugovzhodu države, protesti študentov, ki so se jim kmalu pridružili tudi drugi državljani, pa so se nadaljevali zaradi spornega predloga socialne reforme sandinista Ortege. Pravico za preminule so na shodih zahtevale tudi matere študentov, ki so podlegli strelom pripadnikov vladi zvestih sil.

Nasilje nad študenti v okviru operacije »Čiščenje« se je nadaljevalo konec tedna, ko so oboroženi civilisti obkolili mlade, ki od aprila okupirajo poslopje Državne avtonomne univerze. Med obstreljevanjem se je približno 200 študentov, z njimi sta bila tudi duhovnika in novinarji, zateklo v cerkev blizu univerzitetnega poslopja, kjer so bili ujeti več kot 15 ur. Medtem ko dva študenta nista preživela spopadov z oboroženci, so drugi zapustili cerkev v soboto zjutraj po posredovanju vrha nikaragovske cerkve, ki se tudi sicer trudi posredovati med sprtima stranema. Neuspešno, vlada se ne namerava pogajati, menijo nikaragovski škofje.
 

Se bo nasilje še stopnjevalo?


Dogajanje v državi zaznamuje tudi medijska cenzura. Poročanje redkih opozicijskih medijev je pogosto kontradiktorno vladnim. Zaradi kontinuiranega nasilja prebivalci Nikaragve iščejo zaščito v sosednjih državah, te so strokovnjaki iz Medameriške komisije za človekove pravice pozvali k sprejemanju prebežnikov. Dejanja Ortegove vlade je obsodilo več držav, konec maja je h koncu »krutega zatiranja in zastraševanja mirnih protestnikov« pozvala tudi Evropska unija. V ZDA so, bolj ali manj simbolično, v začetku meseca zaradi »nasilja varnostnih sil« sankcionirali direktorja nikaragovske policije, višjega uradnika občine Managva in direktorja nikaragovskega državnega naftnega podjetja Petronic. Zamrznjeni so njihovi računi v ZDA, prepovedane transakcije med njimi, pravnimi osebami pod njihovim nadzorom ter ameriškimi državljani. A kljub pozivom k ustavitvi nasilja ni znano, kdaj oziroma če sploh bosta sprti strani znova sedli za pogajalsko mizo.

Komentarji: