Navalnega obsodili na zaporno kazen

Opozicijski politik Aleksej Navalni je obsojen zaradi denarnih goljufij pri distribuciji kozmetičnih izdelkov Yves Rocher.
Fotografija: Sodišče v Moskvi je odločilo in Navalnemu skoraj triletno pogojno zaporno kazen iz leta 2014 spremenilo v zaporno. FOTO: Moskovsko mestno sodišče/Reuters
Odpri galerijo
Sodišče v Moskvi je odločilo in Navalnemu skoraj triletno pogojno zaporno kazen iz leta 2014 spremenilo v zaporno. FOTO: Moskovsko mestno sodišče/Reuters

Moskovsko sodišče je ugodilo zahtevi Zvezne uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (FSIN) in pogojno kazen, na katero je bil opozicijski politik Aleksej Navalni obsojen zaradi denarnih goljufij pri distribuciji kozmetičnih izdelkov Yves Rocher, spremenilo v pravo zaporno kazen.

Ker se v času, ko se je zaradi domnevne zastrupitve z novičokom zdravil v Berlinu, menda ni odzival na večkratna vabila na informativne pogovore, bo moral 44-letni borec proti korupciji, ki so ga pred dvema tednoma aretirali takoj po vrnitvi iz Nemčije, za rešetkami presedeti tri leta in pol – minus deset mesecev, ki jih je preživel v domačem priporu. Navalni je vedno trdil, da je bil to politični proces in da so mu kaznivo dejanje podtaknili, evropsko sodišče za človekove pravice pa je kasneje ugotovilo, da je njegova obsodba »temeljila na neobičajni uporabi kazenske zakonodaje, postopek pa je bil samovoljen in pristranski«.

image_alt
Obraz protiputinovske Rusije


Politikovi privrženci so napovedali množične demonstracije pred stavbo sodišča, a so tega že zgodaj zjutraj zaščitili z visokimi železnimi ograjami, prizorišče pa so varovale okrepljene enote posebne policije, ki so protestnike pričakale že ob izhodu iz bližnje postaje podzemne železnice. Do tretje ure popoldne po lokalnem času so aretirali že več kot 350 ljudi.

Na sodni obravnavi je bilo veliko novinarjev, ki niso smeli uporabljati fotoaparatov in kamer, ogromno zanimanje pa je sojenje doživelo tudi v diplomatskih krogih. Po podatkih ruske tiskovne agencije RIA Novosti so bili med navzočimi predstavniki Evropske unije in diplomati iz 13 držav: Avstrije, Češke, Kanade, Latvije, Litve, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Švedske, Švice, Velike Britanije in ZDA. Predstavniki tujih držav imajo po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova za to vso pravico, a morajo spoštovati dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih. »Diplomati se nikakor ne smejo vmešavati v notranje zadeve Rusije, še toliko manj pa početi karkoli, kar bi lahko dojeli kot pritisk na neodvisno sodstvo,« je opozoril Peskov.

Preberite še:

Komentarji: