Število smrti med okuženimi v Italiji enako kot aprila

V članku povzemamo relevantne informacije o obvladovanju epidemije covida-19.
Fotografija: Italija je bila v spomladanskem valu epidemije ena od najhuje prizdetih držav. FOTO: Guglielmo Mangiapane/Reuters
Odpri galerijo
Italija je bila v spomladanskem valu epidemije ena od najhuje prizdetih držav. FOTO: Guglielmo Mangiapane/Reuters



21.40 Varuhi predšolskih otrok lahko nadaljujejo z delom

Ministrstvo za izobraževanje je pretekli teden varuhe predšolskih otrok, ki so vpisani v register pri ministrstvu, obvestilo, da začasno ne morejo opravljati varstva otrok na domu. Po ponovnem premisleku so jih danes obvestili, da lahko nadaljujejo dejavnost ob upoštevanju priporočil NIJZ, ki veljajo za vrtce. 

18.50 V ZDA še naprej beležijo »rekorde«

V ZDA je v torek umrlo 1707 ljudi s covidom-19, kar je največ od maja, potrdili pa so 161.900 okužb, kažejo podatki ameriške univerze Johnsa Hopkinsa. Doslej so v ZDA potrdili skoraj 11,4 milijona okužb z novim koronavirusom in 249.000 smrtnih žrtev, kar je največ na svetu. 

18.30 V Italiji umrlo več kot 750 okuženih

V Italiji je drugi dan zapored umrlo več kot 700 okuženih z novim koronavirusom. Umrlo je 753 covidnih bolnikov. Z novim koronavirusom se je na novo okužilo 34.283 ljudi. Aktivno okuženih je v državi 743.168 oseb. Še naprej narašča tudi število bolnikov s koronavirusno boleznijo 19 v italijanskih bolnišnicah. Bolnišnično oskrbo jih potrebuje 33.504. Na intenzivni negi je 3670 bolnikov, kar je 58 več kot v torek.

18.00 V Dom upokojencev Nova Gorica več kot 100 okuženih

V Domu upokojencev Nova Gorica so potrdili še 32 primerov okužb z novim koronavirusom pri oskrbovancih in osem med zaposlenimi. Skupno število okužb je tako preseglo 100. 

16.45 EU: hitri testi kot dopolnilo

Evropska komisija je predlagala priporočilo glede uporabe hitrih antigenskih testov za diagnostiko covida-19. Komisija spodbuja uporabo hitrih testov kot dopolnilo k testom PCR, zlasti v situacijah, ko je hitro prepoznavanje okužbe ključno za obvladovanje izbruhov in spremljanje ranljivih skupin. V Bruslju ob tem izpostavljajo pomen medsebojnega priznavanja testov na podlagi skupnih meril za olajšanje čezmejnega gibanja, sledenja stikom in zdravljenja.

image_alt
Tudi Pfizerjevo cepivo proti covidu-19 je visokoučinkovito in varno


16.05 Podaljšana veljavnost vozovnic IJPP

Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je s sklepom podaljšal veljavnost vozovnic integriranega javnega potniškega prometa IJPP. Datum veljavnosti enkratne, dnevne in tedenske enotne vozovnice, izdane za obdobje od 16. do 30. novembra, se podaljša za 30 dni od dneva preklica odloka o prepovedi javnega prevoza, potnik pa lahko vozovnico izkoristi na poljubni dan v tem obdobju. Datum veljavnosti mesečne enotne vozovnice, izdane za oktober, se podaljša do 31. decembra, datum veljavnosti mesečne enotne vozovnice, izdane za november, pa do 31. januarja 2021. Veljavnosti polletne subvencionirane vozovnice bo podaljšana do 28. februarja 2021, do 31. avgusta pa se podaljšuje veljavnost letne subvencionirane vozovnice. 

15.55 Tudi v Rusiji raste število smrti med oboleilimi

Ruski predsednik Vladimir Putin je izrazil zaskrbljenost zaradi velikega povečanja števila smrtnih primerov med bolniki s covidom-19 v državi. V Rusiji je danes umrlo 456 oseb s covidom-19, kar je največ v enem dnevu od začetka pandemije.

15.50 Rekordno število okuženih v Romuniji

V Romuniji so v zadnjem dnevu potrdili 10.269 okužb z novim koronavirusom, kar je največ od začetka epidemije. V zadnjih 24 urah je umrlo še 168 okuženih oseb. 

15.40 V UKC Ljubljana bodo v ponedeljek testirali bolj izpostavljene zaposlene

Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana išče izvajalca obveznih tedenskih testiranj zaposlenih na okužbo s covidom-19. Generalni direktor Janez Poklukar je pojasnil, da bolnišnice nimajo ustreznih mikrobioloških laboratorijev. Zato bodo v ponedeljek testirali bolj izpostavljene zaposlene, po razpisu pa še ostale. Zdravstvenim delavcem so namreč po odredbi, ki jo je izdal minister za zdravje Tomaž Gantar, delodajalci dolžni zagotoviti testiranje na okužbo s covidom-19 najmanj enkrat na teden. 

Boj s koronavirusom v UKC Ljubljana. FOTO: Matej Povše, UKC Ljubljana
Boj s koronavirusom v UKC Ljubljana. FOTO: Matej Povše, UKC Ljubljana


15.30 V slovenjgraški bolnišnici hospitaliziranih 54 oseb s covidom-19

Koroški domovi za starejše se trudijo obvladovati širjenje okužb. Medtem ko je slovenjgraškemu domu starostnikov uspelo doseči, da trenutno med stanovalci nimajo okuženih, pa se število okuženih še naprej povečuje v Domu starejših na Fari na Prevaljah, kjer imajo trenutno v rdeči coni doma 33 stanovalcev.

​Število okuženih je v torek naraslo tudi v Domu Hmelina v Radljah ob Dravi, kjer so po zadnjem večjem testiranju, ki so ga opravili v ponedeljek, potrdili deset novih okužb med stanovalci in dve novi med zaposlenimi. Zaradi okužbe ali stika z okuženim je bilo včeraj z dela odsotnih 15 zaposlenih v domu. Število okuženih prav tako narašča v Koroškem domu starostnikov v Črnečah. Tam imajo trenutno okuženih 58 stanovalcev.

V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec so danes zaradi covida-19 zdravili 54 bolnikov, med njimi jih sedem potrebuje zdravljenje v intenzivni enoti. Zaradi aktivne okužbe je odsotnih 41 zaposlenih v bolnišnici.

15.25 Na Švedskem umrlo največ bolnikov s covidom-19 v zadnjem trimesečju

Na Švedskem so v zadnjem dnevu potrdili več kot 4000 novih primerov okužbe z novim koronavirusom, umrlo pa je 96 bolnikov s covidom-19, kar je največ v zadnjih treh mesecih.

14.50 Policija poskuša protestnike v Berlinu razgnati z vodnim topom

V Berlinu še vedno protestira nekaj tisoč protestnikov, ki nasprotujejo spremembam zakona o nalezljivih boleznih. Kot poročajo nemški mediji, se je večina protestnikov zbrala, da bi na miren način izrazila svoje nestrinjanje z razvojem dogodkov zaradi zdravstvene krize v Nemčiji. So se pa med njimi znašli tudi bolj nasilni. Predstavniki policije so sporočili, da so proti njim nekateri metali steklenice in jih poskušali napasti. Policija je zato uporabila vodni top in protestnike ustavila pred Brandenburškimi vrati. Nekaj protestnikov so tudi prijeli, vendar natančno število ni znano. B. Z.

14.21 Ljubljanski UKC v diagnostično-terapevtskem servisu odprli še preostale cone

V ljubljanskem UKC so danes za zdravljenje covidnih bolnikov predali vse prostore diagnostično-terapevtskega servisa (DTS). Odpirajo tako cone C in D kot tudi E in F. Tukaj bodo lahko namestili dodatnih sto bolnikov, v izrednih razmerah pa do 200, je v izjavi za medije povedal generalni direktor UKC Janez Poklukar. Danes bolnike nameščajo v conah A in B. Večino sprejetih bodo preselili v cono A, bolnike s težjim potekom bolezni pa bodo nameščali v cono B. »Obe coni bosta z današnjim dnem začeli polno delovati,« je povedal Poklukar.



14.06 Skupina G20 v soboto na virtualnem vrhu o zdravstveni in gospodarski krizi

Savdska Arabija bo v soboto kot prva arabska država gostila vrh držav članic skupine G20, ki pa bo zaradi pandemije covida-19 potekal po spletu. V ospredju dogodka bo razprava o zdravstveni in gospodarski krizi, virtualna izvedba pa bo onemogočila pogovore voditeljev na štiri oči.

13.03 Cepivo kar 95-odstotno učinkovito 

Iz ameriškega farmacevtskega giganta Pfizer, ki z nemškim podjetjem Biontech razvija cepivo proti covidu, so sporočili, da je njihov izdelek kar 95-odstotno učinkovit in da v tretji fazi kliničnih testiranj niso ugotovili hujših neželenih učinkov. V prihodnjih nekaj dneh bodo zaprosili za izredno odobritev cepiva. S. S.

image_alt
Demografski sklad je le dimna zavesa za politične cilje


12.37 Na Hrvaškem največje dnevno število okužb s koronavirusom

Na Hrvaškem so v zadnjih 24 urah ob opravljenih 9126 testih potrdili rekordnih 3251 novih okužb z novim koronavirusom. Umrlo je 38 bolnikov s covidom-19. V bolnišnicah je na medicinskih ventilatorjih prvič več kot 200 covidnih bolnikov, je danes sporočil nacionalni štab civilne zaščite.

Do danes so v državi največje število dnevnih okužb potrdili 12. novembra, ko so ob opravljenih 10.156 testih potrdili 3082 okužb. Glede na danes objavljene podatke lokalnih štabov civilne zaščite so v zadnjih 24 urah znova največ novih okužb potrdili na območju Zagreba, in sicer 739. V splitsko-dalmatinski županiji je bilo 439 novih okužb, v medžimurski županiji 273, v osiješko-baranjski županiji pa 200. Iz primorsko-goranske županije so poročali o 166 novih primerih. V istrski županiji so potrdili 73 novih okužb. Na Hrvaškem je trenutno 16.891 aktivnih okužb. V bolnišnicah zdravijo 1878 bolnikov s covidom-19, na ventilatorjih jih je 205, kar je največ doslej.

image_alt
Borut Štrukelj: Prvi odmerki cepiva čez nekaj mesecev


Od 25. februarja, ko so na Hrvaškem imeli prvo okužbo z novim koronavirusom, so potrdili 90.715 okužb. Doslej je bil covid-19 usoden za skupno 1151 bolnikov. Okrevalo je nekaj manj 72.700 ljudi. Opravili so skupno skoraj 640.800 testov, je še objavil hrvaški štab civilne zaščite. Člani štaba so v ponedeljek napovedali, da bodo v primeru naraščanja okužb poostrili ukrepe – npr. dodatno bodo omejili število ljudi na enem kraju in skrajšali obratovalni čas za določene dejavnosti.

12.31 V Avstriji prvič več kot sto žrtev covida-19 v enem dnevu

V Avstriji je prvič od začetka pandemije covida-19 umrlo več kot sto ljudi zaradi te bolezni v 24 urah. V zadnjem dnevu je v povezavi s koronavirusno boleznijo 19 namreč podleglo 109 ljudi, potrdili pa so še 7091 novih okužb z novim koronavirusom. Avstrijske bolnišnice še naprej zaznavajo porast hospitalizacij. Trenutno je v bolnišnicah 4592 bolnikov, od tega jih je 682 na intenzivni negi, 24 več kot dan prej. Največ novih okužb so potrdili v Zgornji Avstriji, kjer imajo 1700 novih primerov. Po več kot tisoč so jih potrdili še na Dunaju in v Spodnji Avstriji, najmanj pa v zvezni deželi Gradiščanska, kjer imajo 171 novih okužb. Trenutno imajo v državi 76.896 aktivnih okužb. V Avstriji je sicer za covidom-19 doslej umrlo 2054 ljudi, skupno pa so potrdili 221.688 okužb.

Prazna ulica v središču Dunaja. FOTO: Helmut Fohringer/AFP
Prazna ulica v središču Dunaja. FOTO: Helmut Fohringer/AFP


12.04 Madžarska vlada podaljšala izredne razmere zaradi covida-19 do 8. februarja

Madžarska vlada je z odlokom v torek zvečer podaljšala izredne razmere zaradi epidemije covida-19 do 8. februarja. Izredne razmere omogočajo vladi, da delne karantenske ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa, ki naj bi veljali do 10. decembra, podaljša za še dva meseca. Ostrejši ukrepi za zajezitev epidemije veljajo od 11. novembra. Med drugim velja policijska ura med 20. in 5. uro in prepoved zbiranja, zaprte so restavracije, hoteli in kulturne ustanove. Na srednjih šolah in univerzah izobraževanje poteka na daljavo. Osnovne šole in vrtci ostajajo odprti. Športni dogodki morajo potekati brez navzočnosti gledalcev. Trgovine in storitveni obrati, kot so frizerski saloni, se morajo zapreti ob 19. uri. Hoteli lahko sprejemajo samo poslovneže, ne pa tudi turistov. Zasebna druženja so omejena na deset ljudi. Rekreacija je dovoljena zgolj na prostem.
Zaposlene v bolnišnicah, šolah, vrtcih in jaslih naj bi redno testirali na tedenski ravni. V krajih z več kot 10.000 prebivalci pa so obvezne zaščitne maske tudi na prostem, pri čemer župani odločajo, za katera območja to velja.

image_alt
Bruselj pritrdil slovenskemu proračunskemu načrtu


Na Madžarskem podobno kot drugod po Evropi zaznavajo porast okužb z novim koronavirusom. Kot kažejo danes objavljeni podatki vlade, je covid-19 v zadnjih 24 urah zahteval 99 življenj, novih okužb s koronavirusom pa so potrdili 4290. Skupno so doslej potrdili 156.949 okužb, umrlo je 3380 bolnikov. Trenutno je v državi 118.723 aktivnih primerov okužbe. V bolnišnicah se zdravi 7499 bolnikov, od katerih jih je na medicinske ventilatorje priključenih 581. V domači karanteni je 35.804 ljudi, v državi pa so doslej opravili več kot 1,4 milijona testov na okužbo.

11.42 V Tokiu rekordno število okužb

V Tokiu so danes potrdili 493 okužb z novim koronavirusom, kar je nov dnevni rekord v japonski prestolnici. Neugodne številke se časovno ujemajo z obiskom predsednika krovne olimpijske organizacije Thomasa Bacha, ki si je v teh dneh ogledal pripravljenost Tokia in Japonske na olimpijske igre prihodnje leto. Teh 493 okužb predstavlja nov najvišji dnevi porast. Doslej je bil najslabši koronski dan za Tokio 1. avgust, ko so našteli 472 na novo okuženih.

Bach je med obiskom tudi dejal, da med igrami ne bo obveznega cepljenja proti novemu koronavirusu za aktivne udeležence, je pa takšno preventivno obnašanje vseeno svetoval vsem, ki bodo prihodnje leto na igrah. Japonska se je sicer za zdaj izognila tako hudim posledicam epidemije, kot jih v teh dneh in tednih doživljata Evropa in ZDA. Doslej so v tej državi potrdili 122.000 okužb, umrlo je 1930 covidnih bolnikov.

11.03 V Siriji opozarjajo na širjenje novega koronavirusa

Organizacije za človekove pravice opozarjajo na širjenje okužb z novim koronavirusom v Siriji, ki jo že več kot devet let pretresa vojna. Po uradih podatkih so doslej potrdili 6700 okužb, organizacije pa opozarjajo, da je število okuženih veliko večje. Sirski observatorij za človekove pravice je na podlagi »zanesljivih zdravniških virov na območjih pod nadzorom režima v Damasku« sporočil, da je dejansko število okužb 60.100, kar je skoraj desetkrat več od uradnega števila, poroča nemška tiskovna agencija DPA. V skladu s temi podatki je okrevalo 17.250 ljudi, zaradi covida-19 pa je umrlo 3220 bolnikov. Primere okužb in smrti so ugotovili v vseh provincah, večino pa v Alepu, Damasku in Rif Dimašku.

image_alt
Mačji kašelj


Po več kot devetih letih vojne je zdravstvena oskrba v Siriji zelo slaba. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije deluje samo okoli polovica bolnišnic. V četrtini bolnišnic primanjkuje osebja, opreme in zdravil. V državi izvajajo tudi zelo malo testiranj na okužbo z novim koronavirusom, zato so prisotne bojazni, da je število okužb veliko večje, kot kažejo vladni podatki. Po podatkih mednarodne nevladne organizacije za človekove pravice Amnesty International (AI) so javne bolnišnice prisiljene zavračati bolnike zaradi pomanjkanja postelj, kisikovih jeklenk in medicinskih ventilatorjev. Nekateri prebivalci so bili zato iz obupa prisiljeni najeti kisikove jeklenke in ventilatorje po izredno visokih cenah. AI opozarja, da je ogroženih na tisoče življenj, tudi zdravstvenih delavcev, ker ni transparentnih in učinkovitih informacij ali testiranj. V vojni, ki traja od leta 2011, je umrlo več kot 380.000 ljudi, svoje domove pa jih je bilo prisiljeno zapustiti več kot 12 milijonov oziroma več kot polovica prebivalstva. V tujino jih je odšlo 5,5 milijona.

10.55 V torek ob 6813 testih potrdili 2013 okuženih, umrlo 43 bolnikov

Ob 6813 testih so  v ponedeljek potrdili 2013 okužb z novim koronavirusom, delež pozitivnih testov je bil 29,55-odstoten. V torek je v Sloveniji umrlo 43 bolnikov s covidom-19. V bolnišnicah se zdravi 1280 covidnih bolnikov, od tega na intenzivni negi 209. Iz bolnišnic so odpustili 116 oseb.

image_alt
2013 na novo okuženih, 43 oseb je umrlo


10.49 V Berlinu protesti proti koronskim ukrepom

V Berlinu danes, ko poslanci sprejemajo spremembe zakona o zaščiti pred nalezljivimi boleznimi, potekajo protesti. S spremenjenim zakonom bo minister za zdravje dobil več pooblastil pri sprejemanju ukrepov, hkrati pa bo vlada morala ukrepe bolj natančno opredeliti, kar naj bi poenostavilo postopke na sodiščih. Doslej so namreč nekatere omejitve na sodiščih padle, saj ni bilo natančno opredeljeno, zakaj so potrebne. Protestniki, ki se zbirajo v Berlinu, po poročanju nemških medijev postajajo vse bolj nemirni. Le redko kdo nosi masko, ki je na protestih obvezna, prav tako ne ohranjajo razdalje. Policija želi tokrat preprečiti kakršenkoli poskus vdora v zvezni parlament, kot so protestniki poskušali pred časom. Med protestnike, ki so bili zjutraj še mirni, so se po poročanju nemških medijev pomešali pripadniki različnih skrajnodesničarskih gibanj. B. Z.

Kip na Brandenburških vratih in vodni top, ki so ga uporabili med protestom proti vladnim omejitvam za preprečitev širjenja koronavirusa. FOTO: Christian Mang/Reuters
Kip na Brandenburških vratih in vodni top, ki so ga uporabili med protestom proti vladnim omejitvam za preprečitev širjenja koronavirusa. FOTO: Christian Mang/Reuters


9.21 Na zdravstveno storitev dlje kot dopustno čaka več kot tretjina bolnikov

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je 1. oktobra na zdravstvene storitve, ki jih spremljajo v okviru nacionalnega spremljanja čakalnih dob, čakalo 168.231 bolnikov, od tega 59.732 bolnikov oziroma 35,51 odstotka nad dopustno čakalno dobo. Na prvi pregled pri zdravniku je v začetku oktobra čakalo 65.166 bolnikov, od tega 23.734 bolnikov oziroma 36,42 odstotka nad dopustno čakalno dobo. Na terapevtsko-diagnostične storitve je čakalo 103.065 bolnikov, od tega 35.998 bolnikov oziroma 34,93 odstotka nad dopustno čakalno dobo, je razvidno iz podatkov, ki jih je vlada navedla v odgovoru na poslansko vprašanje Franca Trčka (SD). Ti podatki so v primerjavi s podatki izpred začetka epidemije covida-19 nižji, zato je ministrstvo za zdravje že po razglasitvi konca prvega epidemičnega vala pozvalo izvajalce zdravstvene dejavnosti k zagotovitvi večje kakovosti podatkov o številu čakajočih in čakalnih dobah.

image_alt
Kako obdržati zdravnike in medicinske sestre


Ker so v prvem epidemičnem valu za več kot mesec dni prekinili izvajanje določenega dela zdravstvenih storitev, je to pomembno vplivalo na zmanjšanje števila obravnav za bolnike, ki so takrat imeli termin pri določenem specialistu. Izvajalci zdravstvenih storitev so sicer morali bolnikom določiti nov termin, a teh terminov zaradi dodatnih preventivnih ukrepov, kot je omejitev števila oseb v čakalnicah in kontrolirani vstop v zdravstvene ustanove, niso mogli nadomestiti z enakim časovnim intervalom in v enakem obsegu, kot je bilo odpovedanih storitev.

Hitre in temeljite prilagoditve so med trajanjem prve razglasitve epidemije morali izvesti tudi zdravniki na primarni ravni, ki so morali zaradi omejitev izvajati dejavnost v omejenem obsegu zaradi spremenjenih varnostnih pogojev. Vse to je pomembno prispevalo k upadu napotitev bolnikov na nadaljnjo obravnavo na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti.
Da bi omogočili dostopnost do zdravstvenih storitev in s tem nadomestili neopravljene zdravstvene storitve zaradi posledic epidemije, je v pripravi nacionalni razpis. Cilj razpisa je skrajšati čakalne dobe in število čakajočih nad najdaljšo dopustno čakalno dobo do konca prihodnjega leta, na razpisu pa se bodo za programe lahko potegovali tudi zasebniki.

image_alt
Takrat želiš samo, da bi tvoj novorojenček preživel


Pri tem na vladi poudarjajo, da bodo zasebne izvajalce vključili le pri tistih zdravstvenih storitvah, kjer je število nedopustno čakajočih največje in čakalna doba pomembno presega tisto, ki jo določa zakon. V rebalansu proračuna je za skrajševanje čakalnih dob za letos predvidenih 14 milijonov, za prihodnje leto pa 28 milijonov evrov. A je glede na trenutno epidemiološko sliko nemogoče napovedati porabo teh sredstev za letos, saj se potrebe prebivalstva zaradi epidemije iz dneva v dan spreminjajo, so še navedli.

8.26 Policija poziva k prijavi nasilja v družini in nasilja nad otroki

Policija novembra in decembra posebno pozornost namenja zaščiti ranljivejših skupin, kot so otroci in ženske. Opozorili so, da med epidemijo koronavirusa in zaradi spremenjenih razmer žrtve nasilja težje pokličejo na pomoč. Zato policisti pozivajo vse, ki zaznajo nasilje, naj to prijavijo na policijo. Obravnava nasilja v družini predstavlja precejšen del delovanja policije. Na leto obravnavajo okoli 80.000 različnih kaznivih dejanj, med njimi je več tisoč primerov nasilja v družinskem okolju. 

image_alt
V paketih je vedno še kaj, kar ne sodi vanje


Letošnje leto posebej zaznamujejo ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa, ki imajo velik vpliv na družinsko dinamiko. Veliko podjetij in ustanov je zaprlo svoja vrata, zaprte so tudi šole. Zato mnogi čas preživljajo v družinskem okolju, kar postavlja na preizkušnjo vse odnose, so povzeli na policiji. Opozorili so, da se lahko povečajo trenja za domačimi stenami. Nasilnim razmeram doma so bolj izpostavljeni otroci in ženske. Prezreti pa ne smemo niti otrok, ki živijo v neurejenih družinskih razmerah in jim šola predstavlja edini varen kraj. Poudarili so, da je dolžnost prav vseh, tako sorodnikov kot sosedov in tudi naključnih opazovalcev, učiteljev, strokovnih delavcev, zaposlenih v zdravstvu in drugih, da o opaženih stiskah ter morebitnih posledicah nasilja obvestijo pristojne institucije.

Aktivnosti policije se časovno ujemajo z mednarodnimi dnevi boja proti nasilju nad ženskami in otroki. Evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo je 18. novembra, 20. november je svetovni dan otroka, 25. november pa mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Mednarodni dan človekovih pravic pa je 10. decembra.

Telefonske številke za podporo ob duševni stiski. INFOGRAFIKA: Delo
Telefonske številke za podporo ob duševni stiski. INFOGRAFIKA: Delo


6.46 Veljati začel odlok o podaljšanju epidemije za še 30 dni

Veljati je začel odlok, s katerim je vlada za še 30 dni podaljšala razglasitev epidemije covida-19. Ob dodatnem zaostrovanju ukrepov za zamejitev epidemije pristojni pričakujejo, da se bodo razmere sicer v 14 dneh izboljšale, vendar pa bodo nekateri ukrepi po napovedih predsednika vlade Janeza Janše gotovo trajali še vse do božiča.

Vlada je v drugem epidemičnem valu razglasila epidemijo z 19. oktobrom, in sicer za 30 dni, v ponedeljek pa je sklenila odlok podaljšati do 17. decembra. Kot so navedli, so se tako odločili, ker se okužba z novim koronavirusom še vedno hitro širi med prebivalstvom. Trenutni ukrepi v državi so zelo podobni tistim iz pomladanskih mesecev, ko je epidemija trajala 80 dni, pri čemer je bil spomladanski epidemični val veliko blažji.

image_alt
Iskanje poti okrevanja


V ponedeljek so tako vrata zaprle vse nenujne trgovine, ustavil se je javni potniški promet. Že od konca prejšnjega tedna je prepovedano zbiranje ljudi razen družinskih članov. Vrtci so odprti le za nujne primere, pouk pa že drugi teden poteka na daljavo. Sodišča poslujejo v omejenem obsegu. Za vstop na Hrvaško je vse manj izjem, pri katerih ni potrebna karantena ob povratku.

Minister za zdravje Tomaž Gantar je v izjavi za medije v torek pojasnil, da razglasitev epidemije za nadaljnjih 30 dni ne pomeni, da bodo na to vezani vsi ukrepi. Tudi epidemijo lahko prekličejo kadarkoli. Gantar računa, da se bodo v 14 dneh razmere toliko izboljšale, da bo mogoče zelo previdno in postopno sproščanje določenih dejavnosti. Janša pa je v pogovoru za Planet TV napovedal, da bodo nekateri ukrepi gotovo veljali vse do božiča, a verjetno ne tako strogi.

6.39 DZ danes potrjuje proračuna za prihodnji dve leti

DZ bo danes dokončal obravnavo proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti in jih po pričakovanjih potrdil. Ob negotovosti glede trajanja epidemije covida-19 in njenih posledic oba še vedno predvidevata primanjkljaj, ki pa se bo postopoma zmanjševal.

Preberite še:

Komentarji: