Nemški Zeleni poskočili v javnem mnenju
CDU/CSU po imenovanju Laschteha za kanclerskega kandidata strmoglavila z 28 na 21 odstotkov.
Odpri galerijo
Kanclerska kandidatka Zelenih Annalena Baerbock je stranki prinesla visok skok podpore med volivci. FOTO: Annegret Hilse/AFP
V prvi javnomnenjski raziskavi, ki so jo opravili včeraj po imenovanju kanclerskih kandidatov v CDU/CSU in v stranki Zeleni, so se zgodile velike spremembe. CDU/CSU je izgubila kar sedem odstotnih točk podpore in strmoglavila na 21 odstotkov, Zeleni pa so se povzpeli z 22 na 28 odstotkov podpore med anketiranci.
Anketa, ki jo je včeraj opravila agencija za raziskave javnega mnenja Forsa, je že zajela učinek imenovanja kanclerskih kandidatov in ti kažejo, da se boj med predsednikom CDU Arminom Laschetom in predsednikom CSU Markusom Söderjem za kandidaturo nikakor ni obrestoval.
SPD, ki je za kanclerskega kandidata že pred meseci imenovala aktualnega ministra za finance Olafa Scholza, je v anketi izgubila nekaj odstotnih točk in padla na 13 odstotkov. Na drugi strani je liberalna FDP pridobila odstotno točko in je z 12 odstotki skoraj izenačena z SPD. Pri Levici in v skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AfD) podpora ostaja nespremenjena pri sedmih oziroma 11 odstotkih.
Ali gre za začasne odboje v javnem mnenju ali pa za trajnejše spremembe, ki govorijo o korenitih spremembah v volilnem telesu, še ni mogoče trditi. Spomnimo na velik skok podpore SPD pred volitvami leta 2017 oziroma o tako imenovanemu učinku Schulz, ki pa je kaj hitro usahnil. Takrat je SPD poskušala volivce prepričati z imenovanjem predsednika evropskega parlamenta Martina Schulza za novega predsednika stranke. A Schulzu volivcev med predvolilno kampanjo ni uspelo prepričati.
Pred jesenskimi volitvami v Nemčiji je še nekaj mesecev in predvolilna kampanja se še niti ni dobro začela. Ključno vprašanje je, ali bo Baerbockovi uspelo unovčiti ta velik začetni skok podpore med volivci.
Anketa, ki jo je včeraj opravila agencija za raziskave javnega mnenja Forsa, je že zajela učinek imenovanja kanclerskih kandidatov in ti kažejo, da se boj med predsednikom CDU Arminom Laschetom in predsednikom CSU Markusom Söderjem za kandidaturo nikakor ni obrestoval.
SPD, ki je za kanclerskega kandidata že pred meseci imenovala aktualnega ministra za finance Olafa Scholza, je v anketi izgubila nekaj odstotnih točk in padla na 13 odstotkov. Na drugi strani je liberalna FDP pridobila odstotno točko in je z 12 odstotki skoraj izenačena z SPD. Pri Levici in v skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AfD) podpora ostaja nespremenjena pri sedmih oziroma 11 odstotkih.
Ali gre za začasne odboje v javnem mnenju ali pa za trajnejše spremembe, ki govorijo o korenitih spremembah v volilnem telesu, še ni mogoče trditi. Spomnimo na velik skok podpore SPD pred volitvami leta 2017 oziroma o tako imenovanemu učinku Schulz, ki pa je kaj hitro usahnil. Takrat je SPD poskušala volivce prepričati z imenovanjem predsednika evropskega parlamenta Martina Schulza za novega predsednika stranke. A Schulzu volivcev med predvolilno kampanjo ni uspelo prepričati.
Pred jesenskimi volitvami v Nemčiji je še nekaj mesecev in predvolilna kampanja se še niti ni dobro začela. Ključno vprašanje je, ali bo Baerbockovi uspelo unovčiti ta velik začetni skok podpore med volivci.
