Drevesa padala po avtomobilih in ljudeh, trije težje poškodovani

Na hrvaški obali danes odpravljajo posledice neurja, ki je sinoči prizadelo številne turistične kraje, mediji pa so še vedno preplavljeni s podobami visokih valov in podrtih dreves. Nevihta, ki se je razbesnela sinoči okoli 19. ure, je najbolj prizadela območje Rovinja, Poreča in Pulja. Na otoku Cres je bil v udaru strele huje poškodovan 30-letni nemški državljan, ki je na plaži Mali Bok spuščal zmaja, ko je širše območje zajela nevihta.

Veter je izruval cipreso. FOTO: Goran Šebelić/Cropix

»Lomilo je drevje in veje, ki so padale po avtomobilih, odnašalo je dele ali opremo stavb, nastali so zastoji v prometu, na morju je močan zahodnik (ponent) odtrgal kakih 30 praviloma manjših plovil s privezov in so nasedla na obali. Ranjenih je bilo več ljudi, sedem so jih odpeljali v puljsko bolnišnico, trije so težje poškodovani,« je povedal regijski gasilski poveljnik in načelnik štaba civilne zaščite za istrsko županijo Dino Kozlevac iz Pulja. 

V reševanju in odpravljanju posledic neurja je sodelovalo 250 gasilcev iz več brigad v Istri, poleg njih pa še nekaj sto drugih – pripadnikov civilne zaščite, komunalnih podjetij, gozdnega podjetja Šumarija, turistični delavci in upravljavci marin. Najhujše ovire so odstranili že v ponedeljek zvečer, posledice neurja pa odpravljajo še danes. Po besedah Dina Kozlevca je škoda zelo velika in še ni ocenjena.

Ljudje naj v takih okoliščinah poiščejo zavetje

Vse skupaj se je končalo v manj kot eni uri. V nekaterih krajih so bili tudi hujši nalivi. »Neurja so bila tudi v preteklosti, vendar opažamo, da so še veliko silovitejša in pogostejša, saj že število podrtih dreves (na desetine jih je), ki so stara po več deset let, govori o silovitosti tokratne ujme. Zato je vsako takšno neurje lahko tudi resen problem. Ljudem tako vedno svetujemo, naj se obnašajo preventivno, da se v takih okoliščinah ne zadržujejo na prostem, ampak poiščejo varno zavetje in trdno streho nad glavo. Naj ne kampirajo pod drevesi oziroma naj se tudi v kampih umaknejo iz šotorov ali počitniških prikolic na varno. To velja tudi za zadrževanje na plovilih,« je svetoval Kozlevac.

FOTO: Goran Šebelić/Cropix

Pri Zadru je bil v velikih težavah katamaran Melita, na katerem je bilo 43 ljudi – 38 potnikov in pet članov posadke. Nesreča se je zgodila, preden je plovilo vplulo v pristanišče. Voda je začela vdirati v trup plovila, to se je že začelo potapljati, a so k sreči na pomoč prihiteli s trajektom Jadran in čolnom luške kapitanije v Zadru ter potnike prepeljali na varno. Reševalna akcija je bila končana okoli 23. ure, vzrok nesreče še preiskujejo, je poročal Jutarnji.hr, domnevno pa bi se lahko zgodila zaradi udara strele.

Kot je poročal Index.hr, je na območju Rovinja nasedlo kar 30 jaht, tri osebe so bile poškodovane, številna drevesa, ki so padla zaradi močnega vetra, so zablokirala ceste. V Rovinju je bilo na terenu več kot 50 gasilcev, najhujše razdejanje pa je neurje pustilo v kampih Amarin in Porton Biondi. Tam so tudi poročali o poškodovanih, ki so jih prepeljali v bolnišnico v Pulj.

Posledice so odstranjevali na terenu gasilci Javne gasilske enote Pulj in delavci podjetja Istrske ceste. FOTO: Goran Šebelić/Cropix

Neurje je povzročilo škodo tudi v Poreču, kjer so gasilci do 20. ure posredovali desetkrat, dvakrat zaradi črpanja vode iz hiš in osemkrat zaradi odstranjevanja dreves v avtokampu Porto Sole. Po podatkih tiskovnega predstavnika Županijske gasilske zveze Cristiana Bruna Galića je tam eno drevo padlo na kamp prikolico, a k sreči nihče ni bil poškodovan.

Veter je pihal 150 kilometrov na uro

Državni hidrometeorološki zavod Hrvaške je na merilni postaji na otočku (svetilniku) Sv. Ivan na pučini (nekaj milj pod Rovinjem) v ponedeljek zvečer nameril, da je orkanski veter pihal tudi 150 kilometrov na uro, nam je povedal dežurni sinoptik na Arsu Blaž Šter. To pa je hitrost, ki povzroči resne posledice na morju in kopnem. Ob tako močnem vetru bi lahko bilo tudi več smrtnih žrtev.

Šter je povedal, da se je nad Padsko nižino v Italiji nakopičil nevihtni sistem, ki so ga zahodni vetrovi čez morje hitro pregnali do južne istrske obale. Kombinacija vremenskih pojavov (toplo ozračje v Padski nižini, toplo morje in hladen dež iz oblakov) sproži nevihtno dinamiko, ki je v poletnih mesecih značilna za severni Jadran. »Tudi ob slovenski obali smo že izmerili tako močan nevihtni veter. Tako močne nevihte se zgodijo vsakih nekaj let, včasih tudi skoraj vsako leto. Na udaru je predvsem zahodna istrska obala, vzhodna istrska obala jih doživi bistveno redkeje,« je povedal Šter.

Na to bi morali biti pozorni upravljavci kampov

Dodal je, da je Arso tudi tokrat izdal opozorilo, da bi nevihtni sistem iz Padske nižine lahko segal do slovenske obale: »Več ur vnaprej sicer še ne vemo, kam se bodo nevihtni oblaki natančno usmerili. Približno pol ure prej pa radarska slika že dovolj jasno kaže natančnejšo smer. Kdor spremlja spletno stran na Arsu, bi torej lahko pol ure prej vedel, kaj se bo zgodilo, in se ustrezno zavaroval. Predvsem upravljavci kampov in marin bi morali o tem opozarjati svoje goste. Tudi sicer je čez dan mogoče na nebu videti poličasti oblak (shelf cloud). Tak oblak je zadnje opozorilo, da se približuje močna nevihta in da se umaknemo na varno. Našo spletno stran iz leta v leto spremlja več ljudi. Tudi hrvaški DHMZ [hrvaški Arso] je v zadnjih letih pridobil več radarjev, ki vzdolž celotne obale dobro napovedujejo takšne izredne dogodke,« pravi Šter in svetuje ljudem preventivno obnašanje.

Nevihta v Rovinju in Pulju se je tokrat slabo končala za ranjene, toda ponekod v Evropi v taki nevihti lahko umre več ljudi.