Nevarni ekscesi v nemški družbi

Nemci si razbijajo glavo s tem, kako olajšati izgon problematičnih priseljencev – Skrajni desničarji so vzeli pravico v svoje roke.
Fotografija: Nemčija je po izbruhu begunske krize doživela neverjeten vzpon nacionalistične Alternative za Nemčijo (AfD). Foto: Reuters
Odpri galerijo
Nemčija je po izbruhu begunske krize doživela neverjeten vzpon nacionalistične Alternative za Nemčijo (AfD). Foto: Reuters

Berlin – Konec lanskega leta je v Nemčiji odmevalo nasilje problematičnih priseljencev, kakršno je na silvestrovo leta 2015 razočaralo številne Nemce. To razočaranje bi lahko tudi letos krepilo nacionalistične stranke in gibanja, čedalje več skrajnih desničarjev je pripravljenih vzeti stvari v svoje roke.

V Kölnu, kjer je silvestrsko nasilje mladih priseljencev prvo leto begunske krize porodilo dvome o politiki kanclerke Angele Merkel, se je tudi tokrat steplo na desetine ljudi. Ko so prišli policisti, so jih nekateri nasilneži napadli. Tokrat so najbolj odmevali napadi v bavarskem Ambergu, kjer so štirje mladi moški iz Irana, Sirije in Afganistana med pijanskim divjanjem v prednovoletnem času ranili dvanajst ljudi. Naključnega mimoidočega so porinili z vrha tekočih stopnic na tamkajšnji železniški postaji ter mlada dekleta zmerjali s pocestnicami in pretepali njihove spremljevalce.

Nemčija je po izbruhu begunske krize doživela neverjeten vzpon nacionalistične Alternative za Nemčijo (AfD), zdaj pa mora opazovati tudi skrajnodesničarsko obračunavanje z begunci. V severnoporenskih mestih Bottrop in Essen je petdesetletni Nemec zapeljal v skupine ljudi tujega videza ter jih ranil osem, med njimi dva otroka, iz Amberga pa so poročali o desničarskih milicah, ki naj bi branile prebivalce pred nasiljem migrantov. Za organizatorko teh skupin se je razglasila skrajnodesničarska NPD.

Krščanskosocialni župan Amberga takšnim skupinam odreka pravico do uveljavljanja reda in miru, saj je to naloga policije, na Bavarskem vladajoča CSU pa je postavila na dnevni red novoletne klavzure v mestu Seeon enostavnejši izgon nasilnih priseljencev. To je zahteval tudi zvezni notranji minister Horst Seehofer, a se jim s sedanjo zakonodajo verjetno ne bo posrečilo. Vsaj omenjeni iskalci zatočišča prihajajo iz držav, v katerih jim grozi nevarnost, in bi jih lahko zato izgnali zaradi najmanj triletne zaporne kazni, pretepanje mimoidočih pa pri domnevno tako mladih ljudeh ne zagotavlja tako dolgega zapora.

Zaradi slabih izkušenj iz preteklosti poznavalci ne izključujejo rentgenskega preverjanja starosti napadalcev, a so celo pri starejših nasilnih priseljencih iz omenjenih držav velike težave z zbiranjem dokumentov. Bavarske oblasti razmišljajo o dodatnih ukrepih, kot je redno javljanje na policiji. V Münchnu so na lastni koži občutili politične posledice begunske krize, zadnje deželne volitve so namreč tudi njim prinesle okrepljeno AfD, na letošnjih volitvah v vzhodnonemških deželah Brandenburg, Saška in Turingija pa se nemškim nacionalistom obetajo še večji uspehi. V Brandenburgu, ki obkroža prestolnico Berlin, se AfD po javnomnenjskih raziskavah že kosa z vladajočo SPD, socialdemokratska koalicija z Levico pa trenutno ne bi imela večine.


Porast antisemitizma


Tako kot številna druga zahodnonemška mesta ima tudi Amberg močno priseljensko skupnost (približno 12 odstotkov prebivalcev je tujega rodu), a takšnih dejanj doslej niso poznali. Hitro starajoča se Nemčija se bo zato tudi letos spraševala, kakšno priseljevanje bi potrebovala in kakšnega ne. Nekateri islamski priseljenci prinašajo s seboj veliko povečanje antisemitskih prestopkov, ki si jih naslednica nacističnega rajha ne želi. Vsaj v Berlinu je bilo lani nasilnih antisemitskih dejanj trikrat več kot leta 2017, in če številka 24 ni videti veliko, pretresa temelje demokratične Nemčije.

Preberite še:

Komentarji: