Normalizacije še ni na obzorju
Nestabilnost lire postavlja pod vprašaj optimizem turških politikov.
Odpri galerijo
Strokovnjake skrbijo posledice padca lire za širše turško gospodarstvo. FOTO: REUTERS/Osman Orsal
Dan zatem, ko je uradna Ankara naznanila, da ji je s sprejetjem vrste ukrepov dokončno uspelo spraviti pod nadzor gibanje lire, je turška valuta v primerjavi z ameriškim dolarjem zdrsnila za 5 odstotkov.
Napovedi analitikov so se uresničile, olajšanje za turško liro se je pokazalo za kratkotrajno. Vsega skupaj je trajalo tri dni do trenutka, ko je iz ZDA prišlo opozorilo na možnost nadaljnjega zaostrovanja diplomatskega in trgovinskega spora, v katerega sta se zapletli državi, ker Turčija noče izpustiti iz zapora ameriškega pastorja Andrewa Brunsona, obtoženega sodelovanja v spodletelem poskusu državnega udara leta 2016.
Ukrepi, ki jih je Ankara sprejela ta teden, da bi preprečila nadaljnje padanje vrednosti nacionalne valute, so presenetili analitike, saj so bili odmik od procedur, po katerih so razvijajoča se gospodarstva v preteklosti reševala podobne krize. Ankara se je odločila, da ne bo dvignila obrestnih mer (turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan jih vidi kot vzrok za visoko inflacijo) oziroma zaprosila za pomoč Mednarodnega denarnega sklada; namesto tega je tujim špekulantom preprečila kupovanje večjih količin lir ter obljubila bolj restriktivno fiskalno politiko. Zagotovila si je tudi 15 milijard evrov vredno finančno injekcijo Katarja in pokazala pripravljenost za tesnejše gospodarsko sodelovanje z evropskimi državami in Kitajsko.
Analitiki so v zadnjih dneh resno dvomili, da je s tem naredila dovolj za pomiritev skrbi in trajno stabilizacijo valute. Ukrepe so opisovali kot kozmetične in premalo ambiciozne, da bi naredili vtis na čedalje bolj skeptičnih finančnih trgih.
Podlaga za najnovejši padec lire so bila opozorila ameriškega finančnega ministra Stevena Mnuchina, ki je v četrtek omenil možnost zaostrovanja ameriških sankcij proti državi, če Ankara ne bo kmalu izpustila Brunsona. Le nekaj ur zatem je ameriški predsednik Donald Trump prek twitterja obtožil zaveznico v Natu, da »že mnogo let izkorišča Združene države«, in napovedal zmanjšanje ameriških naložb v turško gospodarstvo.
Turška lira, ki je v primerjavi z dolarjem letos izgubila kar 40 odstotkov vrednosti, je danes znova padla za 5 odstotkov. K zmanjšanju njene vrednosti so dodatno prispevale napovedi, da bo bonitetna agencija Standard & Poor's še pred koncem dneva znižala državi kreditno oceno. Odločitev turške vlade, da oteži trgovanje z liro, je po vsej verjetnosti ravno tako imela določen učinek na njeno gibanje, četudi obraten, kot si ga je zamislil novi turški finančni minister Berat Albayrak. Zaradi pomanjkanja likvidnosti so lahko na njeno vrednost vplivali že zelo majhni nakupi oziroma prodaje.
Vnovična nestabilnost lire je postavila pod vprašaj trditve turških predstavnikov, da gospodarstvo »vstopa v obdobje normalizacije« in da ni več prostora za ugibanja o vrednosti valute. Kriza je po mnenju finančnih strokovnjakov razkrila notranje napetosti turškega gospodarskega modela, ki od leta 2010 temelji na ohlapni fiskalni in monetarni politiki s poudarkom na tujih investicijah. Kako zelo je Turčija odvisna od teh, kaže njena negativna trgovinska bilanca v višini 50 milijard dolarjev.
Podpora, ki jo je Turčiji v zadnjih dneh izrazilo več držav, med drugim Nemčija in Kitajska, kljub temu ne pomeni čudežne rešitve njenih težav, opozarjajo analitiki. Finančni trgi bodo po vsej verjetnosti ostali zaskrbljeni tako nad (negativnim) vplivom turškega predsednika na neodvisnost monetarne politike kot nad posledicami padca vrednosti lire za širše gospodarstvo. Stroški servisiranja tujih dolgov so za turška podjetja po poročanju Reutersa v zadnjih dveh mesecih narasli za četrtino.
Čeprav turška kriza že kaže znake prelivanja na druga gospodarstva v razvoju, večina strokovnjakov ne verjame, da je resna grožnja stabilnosti svetovnega ali evropskega gospodarstva.
Napovedi analitikov so se uresničile, olajšanje za turško liro se je pokazalo za kratkotrajno. Vsega skupaj je trajalo tri dni do trenutka, ko je iz ZDA prišlo opozorilo na možnost nadaljnjega zaostrovanja diplomatskega in trgovinskega spora, v katerega sta se zapletli državi, ker Turčija noče izpustiti iz zapora ameriškega pastorja Andrewa Brunsona, obtoženega sodelovanja v spodletelem poskusu državnega udara leta 2016.
Ukrepi, ki jih je Ankara sprejela ta teden, da bi preprečila nadaljnje padanje vrednosti nacionalne valute, so presenetili analitike, saj so bili odmik od procedur, po katerih so razvijajoča se gospodarstva v preteklosti reševala podobne krize. Ankara se je odločila, da ne bo dvignila obrestnih mer (turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan jih vidi kot vzrok za visoko inflacijo) oziroma zaprosila za pomoč Mednarodnega denarnega sklada; namesto tega je tujim špekulantom preprečila kupovanje večjih količin lir ter obljubila bolj restriktivno fiskalno politiko. Zagotovila si je tudi 15 milijard evrov vredno finančno injekcijo Katarja in pokazala pripravljenost za tesnejše gospodarsko sodelovanje z evropskimi državami in Kitajsko.
Kozmetični popravki
Analitiki so v zadnjih dneh resno dvomili, da je s tem naredila dovolj za pomiritev skrbi in trajno stabilizacijo valute. Ukrepe so opisovali kot kozmetične in premalo ambiciozne, da bi naredili vtis na čedalje bolj skeptičnih finančnih trgih.
Podlaga za najnovejši padec lire so bila opozorila ameriškega finančnega ministra Stevena Mnuchina, ki je v četrtek omenil možnost zaostrovanja ameriških sankcij proti državi, če Ankara ne bo kmalu izpustila Brunsona. Le nekaj ur zatem je ameriški predsednik Donald Trump prek twitterja obtožil zaveznico v Natu, da »že mnogo let izkorišča Združene države«, in napovedal zmanjšanje ameriških naložb v turško gospodarstvo.
Turška lira, ki je v primerjavi z dolarjem letos izgubila kar 40 odstotkov vrednosti, je danes znova padla za 5 odstotkov. K zmanjšanju njene vrednosti so dodatno prispevale napovedi, da bo bonitetna agencija Standard & Poor's še pred koncem dneva znižala državi kreditno oceno. Odločitev turške vlade, da oteži trgovanje z liro, je po vsej verjetnosti ravno tako imela določen učinek na njeno gibanje, četudi obraten, kot si ga je zamislil novi turški finančni minister Berat Albayrak. Zaradi pomanjkanja likvidnosti so lahko na njeno vrednost vplivali že zelo majhni nakupi oziroma prodaje.
Vnovična nestabilnost lire je postavila pod vprašaj trditve turških predstavnikov, da gospodarstvo »vstopa v obdobje normalizacije« in da ni več prostora za ugibanja o vrednosti valute. Kriza je po mnenju finančnih strokovnjakov razkrila notranje napetosti turškega gospodarskega modela, ki od leta 2010 temelji na ohlapni fiskalni in monetarni politiki s poudarkom na tujih investicijah. Kako zelo je Turčija odvisna od teh, kaže njena negativna trgovinska bilanca v višini 50 milijard dolarjev.
Brez čudežne rešitve
Podpora, ki jo je Turčiji v zadnjih dneh izrazilo več držav, med drugim Nemčija in Kitajska, kljub temu ne pomeni čudežne rešitve njenih težav, opozarjajo analitiki. Finančni trgi bodo po vsej verjetnosti ostali zaskrbljeni tako nad (negativnim) vplivom turškega predsednika na neodvisnost monetarne politike kot nad posledicami padca vrednosti lire za širše gospodarstvo. Stroški servisiranja tujih dolgov so za turška podjetja po poročanju Reutersa v zadnjih dveh mesecih narasli za četrtino.
Čeprav turška kriza že kaže znake prelivanja na druga gospodarstva v razvoju, večina strokovnjakov ne verjame, da je resna grožnja stabilnosti svetovnega ali evropskega gospodarstva.
