Nova ameriška svarila Iranu

Večina Američanov soglaša, da je svet brez Sulejmanija boljši, a se bojijo protiukrepov.
Fotografija: V primeru maščevalnih akcij je ameriški predsednik Donald Trump Teheranu zagrozil z napadi na več deset iranskih ciljev. FOTO: AFP
Odpri galerijo
V primeru maščevalnih akcij je ameriški predsednik Donald Trump Teheranu zagrozil z napadi na več deset iranskih ciljev. FOTO: AFP

New York –  Po uboju iranskega vojaškega poveljnika Kasima Sulejmanija ameriška prestolnica Washington in številna druga mesta v državi preverjajo svojo obrambno pripravljenost, predsednik Donald Trump pa v primeru maščevalnih akcij Teherana grozi z napadi na desetine iranskih ciljev. Medtem so v Teheranu na glavo republikanskega predsednika razpisali tiralico za osemdeset milijonov dolarjev in Irance pozvali k darovanju dolarja za zbiranje te vsote.

Po Trumpovih besedah se je svet znebil terorističnega voditelja, odgovornega za smrt neštetih ljudi, med njimi več sto iranskih protestnikov in nedavno tudi ameriškega državljana. Sulejmanija v Washingtonu obtožujejo organizacije napada na ameriško veleposlaništvo v Bagdadu ter pripravljanja številnih podobnih akcij. Republikanski predsednik, ki že od nastopa v Beli hiši obsoja upogibanje demokratskega predhodnika Baracka Obama pred bližnjevzhodnimi grožnjami, ob morebitnih iranskih maščevalnih akcijah napoveduje svoje na 52 pomembnih iranskih ciljev. To je število ameriških talcev, s katerimi je iranska islamska revolucija med letoma 1979 in 1981 zapečatila protiameriško politiko.
 

Bo Trump v Teheranu dobil svojo ulico?


Nekateri ameriški komentatorji celo ocenjujejo, da so s Kasimom Sulejmanijem ubili »najbolj precenjenega vojaka sveta«. Vsaj komentator New York Timesa Thomas L. Friedman meni, da bodo v Teheranu po Trumpu nekoč celo imenovali ulico, saj je Sulejmani po njegovem prepričanju odgovoren za katastrofalne politične napake. Jedrski sporazum z ZDA in Evropo iz leta 2015 bi lahko Irancem prinesel novo blaginjo, a je Sulejmani raje financiral projekt širjenja vpliva na Sirijo, Irak in Jemen. Obnovitev ameriških sankcij je Iranu prinesla podražitve temeljnih dobrin, proteste, ki so sledili, so zatrli v krvi.

Vrhovni iranski verski voditelj ajatola Ali Hamenej pred fotografijo ubitega vojaškega poveljnika Sulejmanija. AFP PHOTO / HO / KHAMENEI.IR
Vrhovni iranski verski voditelj ajatola Ali Hamenej pred fotografijo ubitega vojaškega poveljnika Sulejmanija. AFP PHOTO / HO / KHAMENEI.IR


Kritiki so Sulejmanija obtoževali tudi sokrivde za pol milijona ubitih Sircev, saj je pomagal preživeti režimu Bašarja al Asada, pa tudi za raketne napade na Izrael in posredno za rojstvo teroristične Islamske države, ko je nekdanjega šiitskega premiera Iraka Nurija al Malikija prepričal, da je obračunal s suniti v iraški vladi in vojski. Takšnemu iranskemu vplivu so se upirali celo iraški šiiti, a je imel Sulejmani očitno polno podporo vrhovnega verskega voditelja ajatole Alija Hameneija in drugih voditeljev šiitskega režima v Teheranu.
 

Grožnje z uporabo novega orožja


Zaradi vsega tega mnogi Američani verjamejo, da je svet brez Sulejmanija boljši, a se vendarle sprašujejo, ali je bila Trumpova odločitev za obračun z njim pametna. Pred bagdadskim atentatom je bil odločen zmanjšati ameriško vpletenost na Bližnjem in Srednjem vzhodu, vojaški analitiki pa ne verjamejo, da je mogoče dobiti vojne in zagotoviti mir le z najsodobnejšim orožjem, kot so izstrelki, imenovani peklenski ogenj, ki dobesedno sesekljajo svoje cilje, ter skorajda neslišnimi droni, ki jih upravljajo.

Pentagon na območje pošilja tudi vojaške okrepitve, a Trump še naprej zagotavlja, da si ne želi vojne z Iranom, uboj Sulejmanija naj bi preprečil nadaljnje zaostrovanje. Iz Teherana je slišati odkrite grožnje Beli hiši in ZDA, Trump pa tudi zdaj svari pred novimi napadi na ameriške cilje ali državljane. Poudarja, da so pravkar porabili dva bilijona dolarjev za novo vojaško opremo in da ne bodo oklevali, ko jo bo treba uporabiti.

Tanker na poti skozi Hormuško ožino. FOTO: Hamad I Mohammed/Reuters
Tanker na poti skozi Hormuško ožino. FOTO: Hamad I Mohammed/Reuters


Sedanja zaostrovanja na Bližnjem in Srednjem vzhodu pa se od prejšnjih ločijo po morebitnem manjšem vplivu na energetske interese svetovne supersile. Zaradi pridobivanja nafte in zemeljskega plina s pomočjo hidravličnega drobljenja kamnin so ZDA ena največjih svetovnih proizvajalk zemeljskega plina in nafte, res pa lahko morebitne iranske akcije v Hormuški ožini in na širšem območju Srednjega vzhoda prizadenejo ameriške zaveznice. Septembrski napadi z vojaškimi droni in drugimi izstrelki, ki so jih v zahodnih prestolnicah pripisali Teheranu, so za nekaj časa za polovico zmanjšali savdsko proizvodnjo črnega zlata.

Iz Kenije pa so sporočili, da so tamkajšnji islamisti iz skupine Al Šabab med nedeljskim napadom na ameriško uporišče ubili ameriškega vojaka in dva obrambna pogodbena izvajalca.

Fotografija napadenega ameriškega oporišča, ki so jo objavili pripadniki islamističnega gibanja Al Šabab. FOTO: Al Shabaab via Reuters
Fotografija napadenega ameriškega oporišča, ki so jo objavili pripadniki islamističnega gibanja Al Šabab. FOTO: Al Shabaab via Reuters

 

Komentarji: