Obnova viadukta v Genovi bo državni projekt
Italijanska vlada hoče pokazati, da ima država popoln nadzor nad položajem.
Odpri galerijo
Rušenje ostankov Morandijevega viadukta naj bi se začelo še ta mesec. FOTO: Reuters
Pred mesecem dni je v zrušenju Morandijevega viadukta v Genovi umrlo 43 ljudi. Ena najhujših tovrstnih nesreč v zadnjih desetletjih je bila prvi resen preizkus za Contejevo vlado, ki tragedijo vidi predvsem kot priložnost za spopad z zasebnimi upravljavci državne infrastrukture.
Italijanska vlada je včeraj obravnavala vsebino osnutka tako imenovanega genovskega dekreta, ki predstavlja zakonsko podlago za rekonstrukcijo Morandijevega viadukta in okoliških stavb, vzpostavitev posebne ekonomske cone ter dodelitev različnih vrst pomoči in olajšav posameznikom, družinam ter podjetjem, prizadetih v nesreči, ki je čez noč postala simbol ne le razpadajoče infrastrukture po državi, ampak za številne tudi neučinkovitosti sistema javno-zasebnih partnerstev.
V Rimu poudarjajo, da je cilj genovskega dekreta ponoven zagon enega najpomembnejših pristanišč v Italiji. Rekonstrukcija viadukta je le prva točka na seznamu ukrepov, ki naj bi vodili v gospodarsko okrevanje širšega območja. Toda namen ukrepov je mogoče razumeti tudi drugače: vlada želi pokazati, da ima država popoln nadzor nad položajem ter da je še sposobna pripraviti in izvesti velike projekte, brez pomoči zasebnega sektorja.
Čeprav kriminalistična preiskava nesreče še vedno poteka (tožilstvo zaradi nenaklepnega uboja preiskuje 20 oseb), pristojni vladni ministri vztrajajo pri svoji prvotni oceni, da odgovornost za zrušenje viadukta nosi izključno družba Autostrade per l'Italia, upraviteljica avtoceste A10. Postopek za razveljavitev njene koncesije za upravljanje kar 3000 kilometrov italijanskih avtocest poteka od konca prejšnjega meseca, njegov razplet pa je odvisen predvsem od tega, koliko bo prekinitev pogodbe stala italijansko državo.
Contejeva vlada se je po poročanju italijanskih medijev odločila, da bo gradnjo novega viadukta zaupala državnemu podjetju Fincantieri, največjemu proizvajalcu ladij v Evropi. Dodelitev projekta mimo javnega razpisa naj bi Rim upravičil s tem, da je šlo za izreden dogodek. »Gradnja novega viadukta bo morala biti končana v enem letu,« je potrdil minister za promet in infrastrukturo Danilo Toninelli ter poudaril, da Autostrade na viaduktu »ne bodo položile niti ploščice«, bodo pa v celoti financirale obnovo, ki bo stala od 150 do 200 milijonov evrov. Na mostu mora biti »žig države«, je intervjuju za RAI vztrajal minister, ki sicer prihaja iz Gibanja pet zvezd.
Napovedi, da bi država lahko nacionalizirala avtocestno omrežje, dve tretjini katerega nadzorujejo zasebne družbe, mesec dni po nesreči niso videti realistične; med koalicijskima partnericama, Gibanjem pet zvezd in Ligo, o tej »rešitvi« več kot očitno ni enotnega stališča. »Nismo za nacionalizacijo, nismo za privatizacijo, ampak za učinkovito upravljanje javnih sredstev,« je ta teden zatrdil premier Giuseppe Conte, ki se bo danes mudil v Genovi.
Pritisk na sistem javno-zasebnih partnerstev se povečuje. Načrti vlade, da opravi revizijo več tisoč pogodb, ki jih ima država sklenjene z zasebnimi podjetji, ne le na področju cestne infrastrukture, ampak tudi v sektorjih, kot so železnice, energetika in telekomunikacije, so podprti z očitki, da mnoge od njih služijo zgolj interesom prijateljev vplivnih politikov.
Tragedija je Contejevi vlado dala priložnost, da zaostri nadzor nad koncesionarji in preveri ustreznost pogodb, sklenjenih v času prejšnjih vlad. Toda pri tem mora biti pazljiva, predvsem pa upoštevati pravne standarde in normative, opozarjajo pravniki, ekonomisti in gospodarstveniki. Če bi mednarodni investitorji zaznali, da je država z dekreti pripravljena arbitrarno spreminjati pravila, ki ščitijo njihove naložbe, bi to potencialno lahko ogrozilo njihovo zanimanje za Italijo.
Razprava o varnosti italijanskih cest bo v prihodnjih mesecih odmevala tudi v kontekstu pogajanj o proračunu za leto 2019. Minister za notranje zadeve Matteo Salvini v zadnjih tednih ni ponovil obtožb, da so bila fiskalna pravila EU kriva za zrušenje Morandijevega viadukta. A Federico Santi, analitik iz svetovalne družbe Eurasia Group, poudarja, da bo tragedija v Genovi v morebitnem konfliktu z Brusljem pomemben argument za ublažitev morebitnih pritiskov EU na Italijo.
Italijanska vlada je včeraj obravnavala vsebino osnutka tako imenovanega genovskega dekreta, ki predstavlja zakonsko podlago za rekonstrukcijo Morandijevega viadukta in okoliških stavb, vzpostavitev posebne ekonomske cone ter dodelitev različnih vrst pomoči in olajšav posameznikom, družinam ter podjetjem, prizadetih v nesreči, ki je čez noč postala simbol ne le razpadajoče infrastrukture po državi, ampak za številne tudi neučinkovitosti sistema javno-zasebnih partnerstev.
V Rimu poudarjajo, da je cilj genovskega dekreta ponoven zagon enega najpomembnejših pristanišč v Italiji. Rekonstrukcija viadukta je le prva točka na seznamu ukrepov, ki naj bi vodili v gospodarsko okrevanje širšega območja. Toda namen ukrepov je mogoče razumeti tudi drugače: vlada želi pokazati, da ima država popoln nadzor nad položajem ter da je še sposobna pripraviti in izvesti velike projekte, brez pomoči zasebnega sektorja.
Žig države
Čeprav kriminalistična preiskava nesreče še vedno poteka (tožilstvo zaradi nenaklepnega uboja preiskuje 20 oseb), pristojni vladni ministri vztrajajo pri svoji prvotni oceni, da odgovornost za zrušenje viadukta nosi izključno družba Autostrade per l'Italia, upraviteljica avtoceste A10. Postopek za razveljavitev njene koncesije za upravljanje kar 3000 kilometrov italijanskih avtocest poteka od konca prejšnjega meseca, njegov razplet pa je odvisen predvsem od tega, koliko bo prekinitev pogodbe stala italijansko državo.
Contejeva vlada se je po poročanju italijanskih medijev odločila, da bo gradnjo novega viadukta zaupala državnemu podjetju Fincantieri, največjemu proizvajalcu ladij v Evropi. Dodelitev projekta mimo javnega razpisa naj bi Rim upravičil s tem, da je šlo za izreden dogodek. »Gradnja novega viadukta bo morala biti končana v enem letu,« je potrdil minister za promet in infrastrukturo Danilo Toninelli ter poudaril, da Autostrade na viaduktu »ne bodo položile niti ploščice«, bodo pa v celoti financirale obnovo, ki bo stala od 150 do 200 milijonov evrov. Na mostu mora biti »žig države«, je intervjuju za RAI vztrajal minister, ki sicer prihaja iz Gibanja pet zvezd.
Italijanski premier Giuseppe Conte se bo danes mudil v Genovi. FOTO: AFP/Ludovic MARIN
Napovedi, da bi država lahko nacionalizirala avtocestno omrežje, dve tretjini katerega nadzorujejo zasebne družbe, mesec dni po nesreči niso videti realistične; med koalicijskima partnericama, Gibanjem pet zvezd in Ligo, o tej »rešitvi« več kot očitno ni enotnega stališča. »Nismo za nacionalizacijo, nismo za privatizacijo, ampak za učinkovito upravljanje javnih sredstev,« je ta teden zatrdil premier Giuseppe Conte, ki se bo danes mudil v Genovi.
Revizije pogodb
Pritisk na sistem javno-zasebnih partnerstev se povečuje. Načrti vlade, da opravi revizijo več tisoč pogodb, ki jih ima država sklenjene z zasebnimi podjetji, ne le na področju cestne infrastrukture, ampak tudi v sektorjih, kot so železnice, energetika in telekomunikacije, so podprti z očitki, da mnoge od njih služijo zgolj interesom prijateljev vplivnih politikov.
Tragedija je Contejevi vlado dala priložnost, da zaostri nadzor nad koncesionarji in preveri ustreznost pogodb, sklenjenih v času prejšnjih vlad. Toda pri tem mora biti pazljiva, predvsem pa upoštevati pravne standarde in normative, opozarjajo pravniki, ekonomisti in gospodarstveniki. Če bi mednarodni investitorji zaznali, da je država z dekreti pripravljena arbitrarno spreminjati pravila, ki ščitijo njihove naložbe, bi to potencialno lahko ogrozilo njihovo zanimanje za Italijo.
Razprava o varnosti italijanskih cest bo v prihodnjih mesecih odmevala tudi v kontekstu pogajanj o proračunu za leto 2019. Minister za notranje zadeve Matteo Salvini v zadnjih tednih ni ponovil obtožb, da so bila fiskalna pravila EU kriva za zrušenje Morandijevega viadukta. A Federico Santi, analitik iz svetovalne družbe Eurasia Group, poudarja, da bo tragedija v Genovi v morebitnem konfliktu z Brusljem pomemben argument za ublažitev morebitnih pritiskov EU na Italijo.
