Obvod za reševanje kupčij v Iranu
EU nadaljuje prizadevanja, da bi Teheran v zameno za spoštovanje jedrskega dogovora še imel gospodarsko rast.
Odpri galerijo
EU je ustanovila podjetje za blagovno trgovino, ZDA so nezadovoljne. FOTO: Shutterstock
Bruselj – Po večmesečnih pripravah in odlašanju je bila ustanovljena družba za posebne namene, s katero naj bi podjetjem iz EU omogočali nadaljevanje poslovanja z Iranom, ki je od lani spet na muhi sankcij ZDA.
Cilj posredovanja posebne družbe Instex (kratica angleškega naziva za instrument za podporo trgovinski menjavi) je omogočanje legitimne trgovine in ne izogibanje sankcijam. Mehanizem je kot nekakšen barterski sistem, ki bi de facto omogočal menjavo blaga za blago. Tako bi Iran v zameno za nafto in plin, ki bi bila prodana v EU, dobival blago, denimo živila, v enaki vrednosti. Instex so ustanovile tri vodilne članice EU Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo (znane kot E3), ki so s Kitajsko, Rusijo in ZDA sodelovale pri sklenitvi prelomnega jedrskega dogovora s Teheranom leta 2015.
Podjetje bo delovalo v Parizu na naslovu finančnega ministrstva v Bercyju, vodil ga bo izkušeni bančni menedžer iz Nemčije Per Fischer. Odprto je za sodelovanje drugih evropskih držav v njem. Odločitev vodilnih članic je obravnavana v kontekstu samostojnega izvajanja jedrskega dogovora, iz katerega so ZDA pod Donaldom Trumpom izstopile in postavile njegovo usodo na kocko. Še več, v Washingtonu grozijo s sankcijami vsem, tudi evropskim podjetjem, ki bi nadaljevala poslovanje z Iranom. V ZDA bodo gotovo izrazili nezadovoljstvo zaradi ustanovitve Instexa.
Ko je bil septembra objavljen načrt za ustanovitev takega podjetja, ga je ameriški državni sekretar Mike Pompeo razglasil za enega najbolj kontraproduktivnih ukrepov za varnost in stabilnost. Z ohranjanjem prihodkov režimu v Teheranu se po njegovi tedanji oceni utrjuje položaj Irana kot državnega podpornika terorizma številka 1. Zaradi ameriških groženj evropske banke, denimo, nočejo več opravljati transakcij z Iranom. Instex naj bi blažil posledice tega. Osnovni cilj EU je, da bi s prizadevanji za preživetje jedrskega dogovora, ki je v Bruslju obravnavan kot velik diplomatski dosežek, preprečili nadaljnjo destabilizacijo regije.
Če bi Iran ugotovil, da nima več dovolj obljubljenih gospodarskih koristi, bi spet utegnil na veliko zagnati centrifuge za bogatenje urana. »Vidimo, da deluje,« je na zasedanju evropskih zunanjih ministrov v Bukarešti o dogovoru povedala visoka predstavnica EU Federica Mogherini. Teheran da izpolnjuje obveznosti, kar je že v svojih 13 rednih poročilih potrdila mednarodna agencija za jedrsko energijo. »Z instrumentom Instex gospodarstvu omogočamo izpeljati posle. Samo če mi izpolnjujemo svoje obveznosti, lahko tudi od Irana zahtevamo, da spoštuje dogovor,« je v Bukarešti povedal nemški zunanji minister Heiko Maas.
Učinek odzivanja EU je že tako omejen, saj so za velika podjetja ZDA veliko večji in privlačnejši trg kot Iran. Zaradi tega nočejo tvegati in raje drugo za drugim, denimo Total ali Siemens, zapirajo dejavnosti v Iranu. Unija želi minimalizirati gospodarsko škodo za evropska podjetja. Poseben akt o blokiranju omogoča podjetjem iz EU, ki zakonito poslujejo v Iranu, povrnitev škode od odgovornih zanjo in nasploh prepoveduje upoštevanje ekstrateritorialnih učinkov ameriških sankcij. Pričakovati je, da bodo imeli takšni ukrepi le simbolične učinke.
Cilj posredovanja posebne družbe Instex (kratica angleškega naziva za instrument za podporo trgovinski menjavi) je omogočanje legitimne trgovine in ne izogibanje sankcijam. Mehanizem je kot nekakšen barterski sistem, ki bi de facto omogočal menjavo blaga za blago. Tako bi Iran v zameno za nafto in plin, ki bi bila prodana v EU, dobival blago, denimo živila, v enaki vrednosti. Instex so ustanovile tri vodilne članice EU Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo (znane kot E3), ki so s Kitajsko, Rusijo in ZDA sodelovale pri sklenitvi prelomnega jedrskega dogovora s Teheranom leta 2015.
Podjetje bo delovalo v Parizu na naslovu finančnega ministrstva v Bercyju, vodil ga bo izkušeni bančni menedžer iz Nemčije Per Fischer. Odprto je za sodelovanje drugih evropskih držav v njem. Odločitev vodilnih članic je obravnavana v kontekstu samostojnega izvajanja jedrskega dogovora, iz katerega so ZDA pod Donaldom Trumpom izstopile in postavile njegovo usodo na kocko. Še več, v Washingtonu grozijo s sankcijami vsem, tudi evropskim podjetjem, ki bi nadaljevala poslovanje z Iranom. V ZDA bodo gotovo izrazili nezadovoljstvo zaradi ustanovitve Instexa.
Ko je bil septembra objavljen načrt za ustanovitev takega podjetja, ga je ameriški državni sekretar Mike Pompeo razglasil za enega najbolj kontraproduktivnih ukrepov za varnost in stabilnost. Z ohranjanjem prihodkov režimu v Teheranu se po njegovi tedanji oceni utrjuje položaj Irana kot državnega podpornika terorizma številka 1. Zaradi ameriških groženj evropske banke, denimo, nočejo več opravljati transakcij z Iranom. Instex naj bi blažil posledice tega. Osnovni cilj EU je, da bi s prizadevanji za preživetje jedrskega dogovora, ki je v Bruslju obravnavan kot velik diplomatski dosežek, preprečili nadaljnjo destabilizacijo regije.
Trg ZDA za Iran privlačnejši
Če bi Iran ugotovil, da nima več dovolj obljubljenih gospodarskih koristi, bi spet utegnil na veliko zagnati centrifuge za bogatenje urana. »Vidimo, da deluje,« je na zasedanju evropskih zunanjih ministrov v Bukarešti o dogovoru povedala visoka predstavnica EU Federica Mogherini. Teheran da izpolnjuje obveznosti, kar je že v svojih 13 rednih poročilih potrdila mednarodna agencija za jedrsko energijo. »Z instrumentom Instex gospodarstvu omogočamo izpeljati posle. Samo če mi izpolnjujemo svoje obveznosti, lahko tudi od Irana zahtevamo, da spoštuje dogovor,« je v Bukarešti povedal nemški zunanji minister Heiko Maas.
Učinek odzivanja EU je že tako omejen, saj so za velika podjetja ZDA veliko večji in privlačnejši trg kot Iran. Zaradi tega nočejo tvegati in raje drugo za drugim, denimo Total ali Siemens, zapirajo dejavnosti v Iranu. Unija želi minimalizirati gospodarsko škodo za evropska podjetja. Poseben akt o blokiranju omogoča podjetjem iz EU, ki zakonito poslujejo v Iranu, povrnitev škode od odgovornih zanjo in nasploh prepoveduje upoštevanje ekstrateritorialnih učinkov ameriških sankcij. Pričakovati je, da bodo imeli takšni ukrepi le simbolične učinke.
