»Oče« zrušenega viadukta že pred 40 leti opozarjal na pomanjkljivosti v konstrukciji
Riccardo Morandi je leta 1979 v poročilu zapisal, da se kažejo razpoke v betonu. Potrdil je trdnost konstrukcije, a opozoril na potrebna popravila.
Odpri galerijo
Fotografija viadukta v poročilu Riccarda Morandija leta 1979 FOTO: Webapi.ingenio-web.it
Italijanski inženir Riccardo Morandi, konstruktor viadukta, ki se je prejšnji teden zrušil v Genovi, je že pred štirimi desetletji opozarjal na pomanjkljivosti v konstrukciji in priporočil, da se odpravi rjo, posledico korozije in onesnaženosti.
Italijanska televizija RAI je objavila povzetek poročila pokojnega Morandija, ki ga je napisal leta 1979, 12 let za tem, ko je bil most, ki nosi njegovo ime, odprt. Inženir je v poročilu opozoril, da se že kažejo razpoke v betonu, ki sta jih povzročila podnebje in onesnažen zrak. Pripisal je, da se je odločil za javno objavo, ker v podobnih okoljih takšna odstopanja niso bila vidna.
»Oče« mostu je sicer potrdil trdnost konstrukcije, a opozoril: »Prej ali slej, morda že čez nekaj let, bo konstrukcija potrebna popravila. Na izpostavljenih mestih bo treba odstraniti rjo ter zapolniti luknje.« Priporočil je, da se v namen uporabi epoksidno smolo.
Upravljavci ga več kot očitno niso poslušali. Štirinajstega avgusta letos se je med divjanjem hude nevihte namreč ogromen del mostu zrušil in pod seboj pokopal številna vozila ter ljudi. Zadnji uradni podatki navajajo 43 smrtnih žrtev. Prav nevihta je bila prvi krivec za tragično nesrečo, a so zdaj obveljala prepričanja, da je bila vzrok natrgana jeklenica.
Uradnega vzroka za zdaj (še) ni. Italijansko ministrstvo za infrastrukturo in promet je odprlo uradno preiskavo in sestavilo ekipo strokovnjakov, ki se ukvarjajo z zadevo. Vodja urada Roberto Ferrazza je, kot navaja AP, dejal, da vzrok najbrž ni en sam, pač pa jih je vrsta. »Upoštevati moramo kup stvari – kako se je most porušil, kam so zletele ruševine,« je Ferrazzo navedla Ansa.
Eden od italijanskih medijev je včeraj objavil, da je bil omenjeni inženir sicer prisoten na sestanku 1. februarja letos, na katerem so strokovnjaki in upravljavci razpravljali o napredujoči koroziji na konstrukciji ter posledični nujni sanaciji viadukta. Na srečanju so sklenili, da je treba zagotoviti denar za obnovo. Natanko dva meseca kasneje je država objavila, da išče izvajalca za posel, vreden 20 milijonov evrov.
Most Morandi je bil glavna cestna povezava med Milanom in Francijo. Vsak dan se je čezenj peljalo na tone pločevine – od dopustnikov, ki so uživali na sredozemskih plažah, do pohodnikov in komercialnega prometa.
Inženirji so v zadnjih letih sicer večkrat izrazili zaskrbljenost, ker je Riccardo Morandi na več svojih mostov vgradil zaprte betonske kable, in ne običajnih jeklenih.
Medtem ko poskuša stroka odkriti vzrok za tragedijo, jo Genovčani poskušajo nekako preboleti. Včeraj so se zbrali na osrednjem mestnem trgu ter na papir in tlakovce pisali srce parajoča sporočila. »Izbrali smo papir, ker lahko na njem vsak izrazi, kar čuti in misli, a brez kričanja ali vpitja. V teh trenutkih namreč vsi potrebujemo tišino,« je dejala ena od organizatoric dogodka Elisa D'Andrea.
Italijanska televizija RAI je objavila povzetek poročila pokojnega Morandija, ki ga je napisal leta 1979, 12 let za tem, ko je bil most, ki nosi njegovo ime, odprt. Inženir je v poročilu opozoril, da se že kažejo razpoke v betonu, ki sta jih povzročila podnebje in onesnažen zrak. Pripisal je, da se je odločil za javno objavo, ker v podobnih okoljih takšna odstopanja niso bila vidna.
»Oče« mostu je sicer potrdil trdnost konstrukcije, a opozoril: »Prej ali slej, morda že čez nekaj let, bo konstrukcija potrebna popravila. Na izpostavljenih mestih bo treba odstraniti rjo ter zapolniti luknje.« Priporočil je, da se v namen uporabi epoksidno smolo.
Pogled iz genovskega pristanišča FOTO: Stefano Rellandini/Reuters
Upravljavci ga več kot očitno niso poslušali. Štirinajstega avgusta letos se je med divjanjem hude nevihte namreč ogromen del mostu zrušil in pod seboj pokopal številna vozila ter ljudi. Zadnji uradni podatki navajajo 43 smrtnih žrtev. Prav nevihta je bila prvi krivec za tragično nesrečo, a so zdaj obveljala prepričanja, da je bila vzrok natrgana jeklenica.
Uradnega vzroka za zdaj (še) ni. Italijansko ministrstvo za infrastrukturo in promet je odprlo uradno preiskavo in sestavilo ekipo strokovnjakov, ki se ukvarjajo z zadevo. Vodja urada Roberto Ferrazza je, kot navaja AP, dejal, da vzrok najbrž ni en sam, pač pa jih je vrsta. »Upoštevati moramo kup stvari – kako se je most porušil, kam so zletele ruševine,« je Ferrazzo navedla Ansa.
Eden od italijanskih medijev je včeraj objavil, da je bil omenjeni inženir sicer prisoten na sestanku 1. februarja letos, na katerem so strokovnjaki in upravljavci razpravljali o napredujoči koroziji na konstrukciji ter posledični nujni sanaciji viadukta. Na srečanju so sklenili, da je treba zagotoviti denar za obnovo. Natanko dva meseca kasneje je država objavila, da išče izvajalca za posel, vreden 20 milijonov evrov.
V tragični nesreči je umrlo 43 ljudi. FOTO: Stefano Rellandini/Reuters
Most Morandi je bil glavna cestna povezava med Milanom in Francijo. Vsak dan se je čezenj peljalo na tone pločevine – od dopustnikov, ki so uživali na sredozemskih plažah, do pohodnikov in komercialnega prometa.
Inženirji so v zadnjih letih sicer večkrat izrazili zaskrbljenost, ker je Riccardo Morandi na več svojih mostov vgradil zaprte betonske kable, in ne običajnih jeklenih.
Medtem ko poskuša stroka odkriti vzrok za tragedijo, jo Genovčani poskušajo nekako preboleti. Včeraj so se zbrali na osrednjem mestnem trgu ter na papir in tlakovce pisali srce parajoča sporočila. »Izbrali smo papir, ker lahko na njem vsak izrazi, kar čuti in misli, a brez kričanja ali vpitja. V teh trenutkih namreč vsi potrebujemo tišino,« je dejala ena od organizatoric dogodka Elisa D'Andrea.
