Odhod ministra Mattisa plaši svet

Protestni odstop ameriškega obrambnega ministra je vznemiril zaveznice in nasprotnice.
Fotografija: Odstop obrambnega ministra Jamesa Mattisa je zadnji v nizu odhodov iz čedalje bolj razrahljane ameriške vlade, povzročil pa je skrbi, kdo še bedi ob vse bolj neuravnovešenem predsedniku ZDA.
Odpri galerijo
Odstop obrambnega ministra Jamesa Mattisa je zadnji v nizu odhodov iz čedalje bolj razrahljane ameriške vlade, povzročil pa je skrbi, kdo še bedi ob vse bolj neuravnovešenem predsedniku ZDA.

New York – Svet je ob čedalje­ bolj kaotičnem predsedovanju­ Donalda Trumpa stavil, da je okoli ameriškega predsednika dovolj modrih ljudi, ki krotijo njegove najbolj divje vzgibe. Ko se je Evropa včeraj prebudila ob novici, da je obrambni minister James Mattis odstopil, je bila prva misel, ali je svet čez noč postal veliko bolj nevaren.

Celo med ameriškimi nasprotniki je misel, da bo Trump usmerjal zunanjo politiko brez »mojih generalov«, kot je imenoval svoje svetovalce, povzročila precejšnje nelagodje. »Mattis je bil zadnji mož, ki je še branil dolgoletno ameriško politiko po drugi svetovni vojni. Zdaj imamo nebrzdanega Trumpa, kar je nevaren signal za prihodnje leto,« je včeraj dejal Norbert Röttgen, ki predseduje odboru za zunanjo politiko v nemškem parlamentu.

Tudi na Kitajskem in v Rusiji, državah ki ju je Mattis v odstopnem pismu označil za nasprotnici, ki si zaslužita trd pristop ZDA, se je razširilo spoznanje, da je svet korak bližje odkritemu spopadu. »Skrbi nas, kdo bo nasledil Mattisa. Če bo Trump izbral lakaja, ki ne bo (z razsodnostjo) uravnotežil njegovih vzgibov, obstaja skrb, da bo svet postal še bolj nestabilen,« je dejal upokojeni kitajski polkovnik in vojaški komentator Yue Gang.


Utrujenost besnega psa


Generalov nenadni odhod je še poudarilo odstopno pismo, v katerem je zapisal, da si predsednik »zasluži obrambnega ministra, ki bo bolj tesno delil poglede na politiko in vlogo Združenih držav v svetu«. Hkrati je poudaril, da »moramo z zavezniki ravnati spoštljivo in si biti na jasnem, kdo so nevarni nasprotni in strateški tekmeci«. To so vsi razumeli kot grajo Trumpa, čeprav ga ni niti enkrat omenil.

Nesoglasje med ministrom in predsednikom je dolgo tlelo, požar je razpihala Trumpova nenadna odločitev za umik ameriških vojakov iz Sirije, kjer urijo lokalne sile v boju proti teroristični organizaciji Islamska država. Skoraj nihče se ni strinjal s Trumpovo trditvijo, da je Islamska država poražena in nenevarna, hkrati bi ZDA pustile na cedilu kurdske borce, ki so opravili krvavo bojevanje s teroristi na vzhodu Sirije.

Čeprav Mattisu v vojski pravijo »pobesneli pes«, je v vladnem kabinetu veljal za enega od odraslih v sobi, del visokih uradnikov, ki so razmišljali preudarno in brzdali nepredvidljivega predsednika ter mirili vse bolj vznemirjene ameriške zaveznice. General naj bi med drugim odvrnil Trumpa od namere po bombardiranju Severne Koreje ali od tega, da bi izključil iz ameriške vojske transspolne posameznike. Predsednik naj bi bil zadnje mesece čedalje bolj nestrpen zaradi takšnih ministrovih posegov, njegove nedavne besede, da »je Mattis demokrat«, so že kazale, da je njun odnos na psu. Vsega naveličani minister se je tako pridružil množici ljudi, ki so v zadnjih dveh letih zapustili vlado.


Hladni val


Trump ni prvič vznemiril mednarodne javnosti. Čela so se mrščila, ko je preizpraševal ameriško zavezo o branjenju članic zveze Nato, ali ob stalnem dobrikanju predsedniku Rusije Vladimirju Putinu, medtem ko je nenehno grajal ameriške demokratične zaveznice. Mattisov odhod je med slednjimi dokončno izkristaliziral strah, da se soočajo z vse bolj nestanovitnimi, nezanesljivimi in vase zagledanimi Združenimi državami. V Parizu in Berlinu so upravičeno zaskrbljeni, saj so ostali brez enega izmed ključnih branikov čedalje bolj krhke povezave med obalama Atlantika. Presenečeni so v Izraelu, o vojaški navezavi na ZDA premišljujejo tudi v Avstraliji.

Preberite še:

Komentarji: