Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Pas, cesta, prekop

Kitajci so se odločili, da bodo izkopali prekop prek kopenske ožine Kra, o čemer so siamski kralji sanjali že v 17. stoletju.
Kitajska naložba bi bila vredna 28 milijard dolarjev. FOTO: Kin Cheung/Ap
Kitajska naložba bi bila vredna 28 milijard dolarjev. FOTO: Kin Cheung/Ap
12. 11. 2018 | 06:00
12. 11. 2018 | 09:57
5:04
Kitajci stare sanje radi spreminjajo v novo resničnost. Zdaj so se odločili, da bodo izkopali prekop prek kopenske ožine Kra, o čemer so siamski kralji sanjali že v 17. stoletju. Projekt so pred tremi leti predložili Tajski in s tamkajšnjo vojaško hunto podpisali pismo o nameri, premier Prajut Čanoča pa je prejšnji teden končno naročil državnim agencijam za načrtovanje in varnost, naj proučijo podrobnosti načrta in zagotovijo pogoje za začetek del.

S prekopom, dolgim več kot 130 kilometrov, ki bi povezal Tajski zaliv z Andamanskim morjem, bi se pot od Tihega do Indijskega oceana skrajšala za 1200 kilometrov. Projekt, vreden 28 milijard dolarjev, bi bil kitajska naložba v enega od večkratno pomembnih členov (gospodarskega) pasu in (svilne) ceste. Tajska oblast namerava začeti izkopavanje prekopa še pred volitvami, ki so napovedane za februar 2019, kajti, kot pravi nekdanji vojaški poveljnik Tavačaj Samucakorn, zdaj podpredsednik zasebnega konzorcija, ki se poteguje za sodelovanje pri tem projektu, »ko bomo dobili opozicijo, bo ta zagotovo proti, ne glede na to, kako koristen bo ta projekt za državo in narod«.

Če se bo izkopavanje prekopa začelo tako, kot načrtujeta obe strani, bi bil lahko ta končan še pred koncem prihodnjega desetletja.

Kra kanal na Kitajskem. FOTO: Delo
Kra kanal na Kitajskem. FOTO: Delo


To bi bil azijski ekvivalent Panamskemu ali Sueškemu prekopu, ki bi dal pobudi pasu in ceste močno geopolitično, varnostno in vojaško komponento. Vodstvo v Pekingu ta velikanski projekt, ki prinaša s seboj vrsto tveganj, pojasnjuje s potrebami po povečanem transportu in omejenimi možnostmi Malaške ožine, skozi katero vsako leto pluje okoli 84.000 ladij, kar je približno 30 odstotkov svetovnega trgovinskega prevoza. Po ocenah Svetovne banke se bo do konca tega leta število ladij, ki plujejo skozi ožino, povečalo na 140.000, kar presega največjo možno zmogljivost 122.000 ladij. Poleg tega razmeroma plitko morje v ožini ni primerno za supertankerje, kakršne namerava Kitajska uporabljati za prevoz nafte, tako da dobičkonosnost novega prekopa prav gotovo ni vprašljiva.


Zaskrbljenost v Indiji


Dvome zbuja njegova strateška plat. Prekop Kra bi kitajskim ladjam (trgovskim in vojnim) omogočil, da iz Južnokitajskega morja priplujejo v Andamansko morje mimo indijskih Andamanskih in Nicobarskih otokov, nato pa nadaljujejo pot proti jugu do pristanišča Hambantota v Šrilanki, za katero je Kitajska pridobila 99-letno koncesijo.

Zato je razumljivo, da izkopavanje prekopa Kra v okviru kitajskega pasu in ceste od začetka zbuja veliko zaskrbljenosti v Indiji. Po navedbah virov iz New Delhija je obvestilo tajske vlade, da bodo začeli izvajati projekt v prihodnjih mesecih, v hipu sprožilo alarm v štabu indijske vojske. Njena pripravljenost na morebiten spopad s kitajsko vojno mornarico mora biti prav zaradi tega še večja.

Dvome zbuja strateška plat. FOTO: Ap
Dvome zbuja strateška plat. FOTO: Ap


Kitajska je dolgo pripravljala teren za uresničitev tega projekta. Zaradi tako imenovane »dileme, povezane z Malaško ožino«, je še pred prihodom Xi Jinpinga na čelo partije in države iskala varnejšo različico transportne poti, kajti če upoštevamo, da druga največja gospodarska sila na svetu uvozi več kot 60 odstotkov nafte (do leta 2040 bo Kitajska za svoje potrebe uvozila kar 72 odstotkov nafte) in da več kot 80 odstotkov tega goriva potuje do kitajskih porabnikov skozi Malaško ožino, je razumljivo, da je kitajsko politično vodstvo zaskrbljeno zaradi morebitne blokade omenjene ožine, kar bi se lahko zgodilo ob izbruhu večje krize, denimo, v kitajsko-ameriških odnosih.

V Bangkoku se po drugi strani sprašujejo, ali bi lahko prekop Kra vplival na državno varnost Tajske, tako kot se je zgodilo s Panamo in Egiptom. Tisti del pogajanj med tajsko vojaško hunto in kitajskimi vlagatelji, ki se nanaša na popuščanje glede neodvisnosti, poteka v popolni tajnosti. Za zdaj sramežljiva opozicija omenja ekološke posledice kopanja prek ožine Kra, pri čemer vse skupaj primerja z dramatičnim posegom v ekološko ravnovesje, ko so prek reke Jangce zgradil jez Tri soteske.

A Kitajci že preštevajo denar, s katerim bodo potolažili ekološke aktiviste. Prekop je zanje zelo pomemben za vse, kar prinašajo prihodnja desetletja. Naj bo to rast ali vojna, zanje bo odločilen prehod med dvema oceanoma.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine