Po državnem udaru predsednik Malija odstopil

Predsednik Ibrahim Boubacar Keito je razpustil vlado in parlament, oblast je prevzela vojska, ki obljublja nove volitve »v razumnem času.«
Fotografija: Predsednik Malija Ibrahim Boubacar Keita je bil prisiljen k odstopu. FOTO: Don Emmert/AFP
Odpri galerijo
Predsednik Malija Ibrahim Boubacar Keita je bil prisiljen k odstopu. FOTO: Don Emmert/AFP

Vodje vojaškega udara v Maliju, ki so v torek zajeli tamkajšnjega predsednika Ibrahima Boubacarja Keito in ga ponoči prisilili v odstop, so danes obljubili, da bodo izvedli politično tranzicijo in »v razumnem času« pripravili volitve. Mednarodna skupnost je ob dogajanju v tej nemirni afriški državi zaskrbljena, danes bo o tem razpravljal VS ZN.



Nacionalni odbor za rešitev naroda (CNSP) »se je odločil, da prevzame odgovornost pred ljudmi in zgodovino,« je v televizijskem nagovoru sodržavljanom sporočil Ismael Wague, sicer namestnik poveljnika malijskih letalskih sil.

Pred tem je ponoči - nekaj ur po zajetju s strani vojakov, ki so po večmesečni politični krizi v torek izvedli bliskovit državni udar - Keita sporočil, da odstopa s položaja. »Če so se določeni elementi naše vojske odločili, da se mora to končati z njihovo intervencijo, ali potem sploh še imam izbiro? Moram se podrediti, ker ne želim prelivanja krvi,« je dejal.

Svoj odstop in obenem razpustitev vlade in parlamenta je Keita napovedal malo po polnoči na televiziji, pri čemer je bil po poročanju francoske tiskovne agencije AFP videti miren in zbran.

Uporniški vojaki so v torek popoldne zajeli predsednika in premierja Boubouja Cisseja ter ju odpeljali v vojaško oporišče v kraju Kati, nedaleč od prestolnice Bamako, ki so ga zasedli v torek zjutraj. Prav to oporišče je bilo tudi prizorišče državnega udara leta 2012, s katerim je oblast v Maliju prevzel Keita.

Prebivalstvo pozdravlja vojake, ki paradirajo po ulicah Malija. FOTO: Stringer/AFP
Prebivalstvo pozdravlja vojake, ki paradirajo po ulicah Malija. FOTO: Stringer/AFP


V središču prestolnice se je medtem zbrala navdušena množica, ki je zahtevala odstop Keite in pozdravljala vojake na njihovi poti proti uradni rezidenci. Ali Keita zdaj še ostaja v priporu v oporišču, ni jasno, dodaja AFP.
 

Nestabilnost in nasilje


Sosednje države, nekdanja kolonizatorka Francija, Evropska unija, Afriška unija in ZDA so že v torek med samim udarom izrazile zaskrbljenost in posvarile pred vsakršnim neustavnim prenosom oblasti.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je zahteval »takojšnjo in brezpogojno izpustitev« predsednika in premierja, diplomati v New Yorku pa so napovedali, da bo danes potekala nujna seja Varnostnega sveta ZN o Maliju.

Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav (Ecowas), katere član je tudi Mali, je v izjavi obsodila udar, napovedala zaprtje kopenskih in zračnih meja z Malijem in zagrozila s sankcijami proti »vsem pučistom ter njihovim partnerjem in sodelavcem.« Mali naj bi tudi začasno izključili iz vseh odločevalskih organov Ecowasa.

Upor se je zgodil, potem ko so se v državi že nekaj mesecev krepili politični spori in pozivi k protestom z zahtevo po odstopu predsednika Keita. Ta je bil za drugi mandat izvoljen leta 2018.

Med prebivalci narašča jeza zaradi korupcije, slabega vodenja gospodarstva ter poslabšanja varnostnih razmer zaradi porasta džihadističnega in medverskega nasilja. Množice ljudi pod vodstvom populističnega imama Mahmouda Dicka so v zadnjih mesecih pozivale predsednika države k odstopu.

V Maliju sicer v okviru misije EU delujeta tudi dva slovenska vojaka. Kot je v torek zvečer na Twitterju objavila Slovenska vojska, sta v matični vojaški bazi in se počutita dobro.

Preberite še:

Komentarji: