Izrael pod plazom kritik zaradi humanitarne blokade Gaze

Predstavniki Združenih narodov so potrdili, da je Izrael dovolil okoli sto tovornjakom s pomočjo vstop na območje Gaze. To je precej več kot v ponedeljek, ko je judovska država napovedala delni dvig svoje dvomesečne humanitarne blokade opustošene palestinske enklave, zaradi katere je deležna čedalje večjega mednarodnega pritiska, tudi s strani zahodnih držav.

»Danes smo zaprosili in prejeli dovoljenje za vstop več tovornjakov, veliko več, kot je bilo odobrenih včeraj,« je povedal Jens Laerke, tiskovni predstavnik Urada ZN za koordinacijo humanitarnih zadev (OCHA) v Ženevi. »Seveda pričakujemo, da bodo s to odobritvijo mnogi od njih, upajmo, da vsi, danes dosegli točko, od koder bo mogoče priti globlje na območje Gaze,« so njegove besede povzeli pri AFP.

Laerke je potrdil, da je Izrael v ponedeljek dovolil vstop devetim tovornjakom s pomočjo, od tega jih je le pet dejansko prispelo na cilj. Združeni narodi in humanitarne organizacije opozarjajo, da mnogim od 2,1 milijona prebivalcev Gaze grozi lakota, če izraelska stran v kratkem ne bo sprostila dotoka hrane in drugih vrst humanitarne pomoči na okupirano ozemlje. Še posebno ogroženi so najmlajši; Tom Fletcher, generalni podsekretar ZN, pristojen za humanitarne zadeve, je v pogovoru za BBC podal pretresljivo oceno, da lahko v Gazi v naslednjih 48 urah umre do 14.000 dojenčkov, če do njih ne prispe nujno potrebna pomoč.

Po podatkih svetovne organizacije podhranjenost med prebivalci enklave že vsaj od aprila dalje narašča. V primeru nadaljevanja trenutnega pomanjkanja hrane je Akihiro Seita, direktor za zdravje pri Agenciji ZN za pomoč palestinskim beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA), opozoril, da se bo podhranjenost »eksponentno povečala, nato pa ušla izven nadzora«.

Slovenija za zaostrovanje sankcij proti Izraelu

Tudi izraelske oblasti se strinjajo, da ljudem v Gazi grozi lakota. O tem je v ponedeljek spregovoril premier Benjamin Netanjahu in na ta način pri svojih skrajnih političnih partnerjih po vsem sodeč poskušal upravičiti delni dvig humanitarne blokade, rekoč, da to od Izraela pričakujejo zavezniki, specifično je izpostavil člane ameriškega senata. Država si tako s praktičnega kot diplomatskega vidika po njegovih besedah ne more privoščiti izbruha lakote v Gazi.

To ni bil edini znak naraščanja mednarodnega pritiska na Izrael. Britanska laburistična vlada je danes sporočila, da je zaradi blokade Gaze prekinila trgovinska pogajanja z judovsko državo in zaradi nasilja nad Palestinci sprejela sankcije proti judovskim naseljencem na Zahodnem bregu.

Odločitev je London sprejel dan zatem, ko so britanski premier Keir Starmer, francoski predsednik Emmanuel Macron in kanadski premier Mark Carney v ostro ubesedeni skupni izjavi opozorili, da je obseg človeškega trpljenja v Gazi »nevzdržen«. »Ne bomo stali ob strani, medtem ko Netanjahujeva vlada izvaja ta grozna dejanja. Če Izrael ne bo prenehal z novo vojaško ofenzivo in odpravil svojih omejitev glede humanitarne pomoči, bomo sprejeli nadaljnje konkretne ukrepe,« je poudarila trojica zahodnih voditeljev.

Razmere v Gazi in na Zahodnem bregu so bile tudi predmet razprave na srečanju zunanjih ministrov Evropske unije v Bruslju, ki se ga je udeležila vodja slovenske diplomacije Tanja Fajon in po poročanju STA potrdila, da je Slovenija že dlje časa v krogu majhne skupine držav, ki se zavzema za zaostrovanje sankcij proti Izraelu, tudi trgovinskih. Ta možnost bi prišla v poštev, če EU ne bo sposobna sprejeti enotnega stališča o tem vprašanju, je pojasnila.

Tanja Fajon je skupaj z zunanjimi ministri Španije, Irske in Luksemburga tudi poslala pismo visoki predstavnici EU za zunanjo politiko Kaji Kallas, v katerem je podprla predlog nizozemske vlade za revizijo trgovinskih odnosov med sedemindvajseterico in Izraelom.