Prava bitka za bruseljske milijarde šele julija

Vrh EU se bo sredi julija prvič po februarju sestal fizično in poskusil skleniti kompromis o 1850 milijardah evrov.
Fotografija: Francoski predsednik Emmanuel Macron med današnjim videovrhom EU. Pravih pogajanj ni bilo, voditelji so si le izmenjali stališča. FOTO: Eliot Blondet/Reuters
Odpri galerijo
Francoski predsednik Emmanuel Macron med današnjim videovrhom EU. Pravih pogajanj ni bilo, voditelji so si le izmenjali stališča. FOTO: Eliot Blondet/Reuters

Bruselj – Videovrh EU o prihodnjem sedemletnem proračunu Unije in načrtu za okrevanje se je skladno s pričakovanji končal brez konkretnih sklepov. Predlagani proračun in načrt za okrevanje sta skupaj vredna 1850 milijard evrov. Voditelji so si le izmenjali stališča, kar naj bi bil glavni izkupiček tega vrha. 



V prihodnjih dneh in tednih se bodo pogovori okrepili, saj bo predsednik evropskega sveta Charles Michel moral pripraviti kompromisni predlog. Vrh EU se bo po Michelovih besedah spet sestal sredi julija in opravil pogajanja o predlogu. To bo prvo fizično srečanje po zadnjem vrhu februarja, ko so pogajanja voditeljev o proračunu propadla.

Tako v Bruslju kot v številnih državah članicah, tudi v Sloveniji, si želijo čimprejšnjega preboja. »Položaj je drugačen kot februarja,« je ocenila nemška kanclerka Angela Merkel. Nerešena so še številna vprašanja: glede samega obsega načrta, deleža nepovratnih sredstev v njem, meril za premeščanje denarja ...

Več držav, predvsem bogate s severa, si želijo jamstva, da bo denar porabljen za odpravljanje posledic pandemije in gospodarsko preobrazbo. FOTO: Eliot Blondet/Reuters
Več držav, predvsem bogate s severa, si želijo jamstva, da bo denar porabljen za odpravljanje posledic pandemije in gospodarsko preobrazbo. FOTO: Eliot Blondet/Reuters


Za kočljivo merilo velja načrtovano upoštevanje stopnje nezaposlenosti v obdobju 2015–2019. Po mnenju Merklove bi morali bolj upoštevati, kolikšno gospodarsko škodo je povzročila pandemija. Težava je, da podatkov za letošnje leto še ne more biti.  



Več držav, predvsem bogate s severa, želijo jamstva, da bo denar porabljen za odpravljanje posledic pandemije in gospodarsko preobrazbo.  

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je kot pozitivno ocenila zavedanje vseh voditeljev, da »resnost krize zahteva ambiciozen skupni nastop«.         

Želeno je hitro ukrepanje, saj evropsko gospodarstvo doživlja strm padec, ki v številnih državah članicah lahko pripelje do socialne in posledično politične krize. »Čas je razkošje, ki si ga ne moremo privoščiti,« je opozoril predsednik evropskega parlamenta David Sassoli.
 

Janša: »Vsak teden lahko pomeni nekaj milijard.«


Premier Janez Janša je izpostavil nujnost dogovora o paketu ukrepov za okrevanje pred poletnimi počitnicami, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Vsakršno odlašanje bi negativno vplivalo na finančne trge. »Vsak teden lahko pomeni nekaj milijard,« je dejal. Slovenija podpirapredlog evropske komisije.

Po mnenju Janše  moramo biti osredotočeni na ključni cilj paketa ukrepov za okrevanje - pomoč državam članicam, ki so bile najbolj prizadete in imajo najnižjo zmožnost okrevanja.

Janša je podprl dodatna sredstva za kohezijsko politiko, razvoj podeželja in sklad za pravičen prehod, ki bodo »pripomogla k učinkovitem soočanju s takojšnjimi posledicami pandemije, prispevala pa bodo tudi k potrebnemu prehodu k zelenemu gospodarstvu in k obnovi podeželja«.

Za Slovenijo ima pomen tudi uporaba novih statističnih podatkov pri izračunu kohezijskih sredstev, saj imajo negativen vpliv na nacionalno ovojnico.

 

Preberite še:

Komentarji: