Smo v EU samo zaradi evropskega denarja?

Kaj se zgodi s članicami EU, ko se iz neto prejemnic spremenijo v neto plačnice? Primeri iz različnih držav kažejo, da doseganje te stopnje še zdaleč ni zanemarljiv oziroma benigen politični dogodek, ampak da države tako ali drugače zaznamuje. Slovenija bo še najmanj nekaj let neto prejemnica evropskih sredstev, kar pomeni, da bo v proračun Unije vplačala manj denarja, kot ga bo iz njega lahko dobila. Finska je bila v takšnem položaju nazadnje pred devetnajstimi leti; od leta 2001 je namreč neto plačnica v skupno evropsko blagajno. Finska premierka Sanna Marin je po vrnitvi iz Bruslja ta teden poudarila, da je bil rezultat vrha EU za državo dober, saj bo na podlagi sklenjenega dogovora upravičena do 500 milijonov evrov več evropskih sredstev kot v prejšnjem proračunskem obdobju, s čimer ...