Premikanje ure naj bi postalo zgodovina
Evropa skoraj enotna: v Sloveniji bi le 13 odstotkov sodelujočih v anketi evropske komisije želelo obdržati poletni in zimski čas.
Odpri galerijo
Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker bi upošteval izraženo voljo ljudi. FOTO: Francois Lenoir/Reuters
Bruselj – Kar 84 odstotkov sodelujočih v vseevropski spletni anketi si želi, da bi v Evropi prenehali premikati ure na zimski in poletni čas.
»Sporočilo je zelo jasno,« je povedala evropska komisarka za promet Violeta Bulc, ki je pristojna za zadevo. Zato bo evropska komisija predlagala zakonodajo za spreminjanje sedanje ureditve o premikanju ure. Predlog morajo nato sprejeti še v evropskem parlamentu in Svetu EU kot zastopstvu držav članic.
Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je že v jutranjem intervjuju za ZDF napovedal, da bodo predlagali ukinitev premikanja ure. Ker si ljudje želijo poletni čas, da bodo upoštevali njihovo voljo. »To ljudje želijo, to bomo naredili,« je Junckerjeva logika.
Vprašanje premikanja ure obravnavajo kot del Junckerjeve zaveze, da bo evropska komisija »velika pri velikih zadevah« in da bo prepuščala članicam odločitve, za katere je najbolje, da so sprejete na njihovi ravni.
Po anketi je za 76 odstotkov sodelujočih premikanje ure dvakrat na leto zelo negativna ali negativna izkušnja. Kot argumente proti premikanju ure so ljudje navajali negativen vpliv na zdravje, več prometnih nesreč in to, da ni občutnega prihranka energije.
Od leta 1996 premikanje ure velja za vse Evropejce. Namen skupnih pravil EU ni bil harmonizacija časovnih režimov, temveč odpravljanje težav, predvsem v prometu in logistiki, ki jih je povzročalo neusklajeno premikanje ure.
V anketi je sodelovalo 4,6 milijona ljudi. Največji delež prebivalstva je sodeloval v Nemčiji (3,79 odstotka), najmanjši pa v Združenem kraljestvu (0,02 odstotka). V Sloveniji je glasovalo 0,73 odstotka prebivalstva. Najmanj negativno izkušnjo s premikanjem ure imajo na jugu – na Cipru, v Grčiji in na Malti.
Največji delež zagovornikov ukinjanja premikanja ure je na Poljskem in Finskem (po 95 odstotkov). Tudi v Sloveniji je delež s 87 odstotki nadpovprečen, negativno izkušnjo s premikanjem ure pa imajo štirje sodelujoči od petih. Največji delež zagovornikov ohranjanja veljavnega sistema je v Grčiji, 56 odstotkov.
»Sporočilo je zelo jasno,« je povedala evropska komisarka za promet Violeta Bulc, ki je pristojna za zadevo. Zato bo evropska komisija predlagala zakonodajo za spreminjanje sedanje ureditve o premikanju ure. Predlog morajo nato sprejeti še v evropskem parlamentu in Svetu EU kot zastopstvu držav članic.
Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je že v jutranjem intervjuju za ZDF napovedal, da bodo predlagali ukinitev premikanja ure. Ker si ljudje želijo poletni čas, da bodo upoštevali njihovo voljo. »To ljudje želijo, to bomo naredili,« je Junckerjeva logika.
Vprašanje premikanja ure obravnavajo kot del Junckerjeve zaveze, da bo evropska komisija »velika pri velikih zadevah« in da bo prepuščala članicam odločitve, za katere je najbolje, da so sprejete na njihovi ravni.
Po anketi je za 76 odstotkov sodelujočih premikanje ure dvakrat na leto zelo negativna ali negativna izkušnja. Kot argumente proti premikanju ure so ljudje navajali negativen vpliv na zdravje, več prometnih nesreč in to, da ni občutnega prihranka energije.
Od leta 1996 premikanje ure velja za vse Evropejce. Namen skupnih pravil EU ni bil harmonizacija časovnih režimov, temveč odpravljanje težav, predvsem v prometu in logistiki, ki jih je povzročalo neusklajeno premikanje ure.
V anketi je sodelovalo 4,6 milijona ljudi. Največji delež prebivalstva je sodeloval v Nemčiji (3,79 odstotka), najmanjši pa v Združenem kraljestvu (0,02 odstotka). V Sloveniji je glasovalo 0,73 odstotka prebivalstva. Najmanj negativno izkušnjo s premikanjem ure imajo na jugu – na Cipru, v Grčiji in na Malti.
Evropska komisija je Evropejce vprašala, ali bi obdržali premikanje ure ali ne. Odgovori v tabeli prikazujejo, kako so ljudje odgovarjali po posameznih državah. Velika večina je bila za to, da bi uro nehali premikati. Infografika: Evropska Komisija
Največji delež zagovornikov ukinjanja premikanja ure je na Poljskem in Finskem (po 95 odstotkov). Tudi v Sloveniji je delež s 87 odstotki nadpovprečen, negativno izkušnjo s premikanjem ure pa imajo štirje sodelujoči od petih. Največji delež zagovornikov ohranjanja veljavnega sistema je v Grčiji, 56 odstotkov.
