Putin: Bolje jih je uničevati tam, kakor jih tu sprejemati z orožjem v rokah

Vladimir Vladimirovič Putin, ki so ga letos četrtič izvolili za ruskega predsednika, je že 16. odgovarjal na vprašanja ljudstva. Tega so v glavnem zanimali domači problemi, nekaj vprašanj pa je bilo tudi o ruski mednarodni politiki, ukrajinski krizi, Siriji in zahodnih sankcijah proti Rusiji.

»Ne, nisem še,« je po treh urah in pol svojega nastopa Putin smehljaje odgovoril na vprašanje, ki se je pojavilo na enem od zaslonov: »Volodja, a še nisi utrujen?« V nasprotju z novinarji, ki so usmerjali pogovor, ni nič kaj utrujen izgledal tudi slabo uro pozneje, ko je nehal odgovarjati na vprašanja prebivalcev Ruske federacije, ki so jih večinoma zanimali domači problemi: socialna in gospodarska vprašanja, zdravstvo, šolstvo, davki, plače, pokojnine, višanje starostne meje za upokojevanje, visoke cene bencina, slabe ceste, stanovanjska politika, razvoj športa, varstvo narave, itd.

Predsednik je med drugim obljubil, da vlada ne bo višala davkov, da se bo rast cen bencina umirila in da bodo znižali obresti na hipotekarna posojila. Tokrat v studiu ni bilo gostov, pač pa so njegovemu nastopu »virtualno« prisostvovali vsi člani vlade in vsi guvernerji, ki so se morali »zagovarjati«, če je bilo vprašanje od tistih, ki so se uspeli prebiti do predsednika, povezano z njihovo tematiko oziroma regijo. Takšnih, ki so hoteli postaviti vprašanje Putinu, je bilo okoli 2,5 milijona.



Eden od njih, ki mu je uspelo postaviti vprašanje Putinu, je ruski pisatelj Zahar Prilepin, ki se zdaj bori kot prostovljec v uporniški Donecki republiki v Ukrajini. Predsednika je pobaral, če ga ni strah, da bo Kijev izkoristil skorajšnji začetek svetovnega nogometnega prvenstva v Rusiji za zaostritev spopadov na jugovzhodu države. »Upam, da do takšnih provokacij ne bo prišlo. Če pa se bo to zgodilo, bo to po mojem imelo zelo težke posledice za ukrajinsko državo nasploh… Mi obema nepriznanima republikama [Donecki in Luganski] nudimo pomoč in bomo to delali še naprej,« je posvaril Putin.

Po njegovih besedah sedanje ukrajinsko vodstvo ni sposobno rešiti tega problema. »Le kako ga lahko rešijo, če imajo to ozemlje za svoje, hkrati pa so proti njemu uvedli polno blokado? Kako imajo lahko to ozemlje in ljudi, ki tam prebivajo, za svoje državljane, hkrati pa jih neprestano obstreljujejo in ubijajo miroljubno prebivalstvo?« je dodal. Po njegovem mnenju si zdaj, ko se obetajo parlamentarne in predsedniške volitve, sedanje oblasti v Kijevu niti ne želijo mirne rešitve in vrnitve teh območij, saj »jim volivci od tam niso potrebni, ker je jasno, da oni za sedanjo oblast nikoli ne bodo glasovali«. Če bodo ukrajinski oblastniki še naprej »ropali svoj narod in pod svojimi imeni hranili denar za črne dneve v davčnih oazah”, ne bo to privedlo k dobremu koncu, je prepričan Putin. Ko so ga kasneje vprašali: »Če Zahod ne priznava [sirskega predsednika Bašarja al Asada], zakaj mi priznavamo [ukrajinskega predsednika Petra] Porošenka?«, je odgovoril zgolj: »To je zanimivo vprašanje.«

Prebivalec Karačajevo-Čerkezije mu je zastavil vprašanje, kdaj bo umaknil vojsko iz Sirije. Putin mu je najprej pojasnil, da je tam dodatna vojska, ki jo je poslal v pomoč Asadu, hkrati pa ima Rusija tam že dolgo časa tudi dva oporišča. »Trenutno ne načrtujemo umika,« je povedal predsednik. Priznal je, da ta vojna terja tudi žrtve, a da ne teh ne njihovih družin njegova država ne bo pozabila. Po njegovih besedah ruski vojaki v Siriji zagotavljajo tudi varnost svoje države, saj se na Bližnjem vzhodu bori ogromno teroristov tako iz Rusije kot iz držav nekdanje Sovjetske zveze. »Bolje jih je uničevati tam, kakor jih tu sprejemati z orožjem v rokah.« Putin je ponovil, da si je ruska vojska in vojaška industrija v Siriji pridobila dragocene izkušnje, ki jih ne bi dobila na nobenih vojaških vajah. Tam so preizkusili tudi nekaj od tistega najsodobnejšega orožja, o katerem je na začetku marca govoril v svojem nastopu pred predstavniki ljudstva.



Ko so ga vprašali, kako bi odgovoril na komentarje v zahodnih medijih, v katerih so podvomili, ali to orožje sploh obstaja oziroma ali je bilo sploh kdaj preizkušeno, je bil zelo konkreten. Po njegovih besedah ruska vojska nekaj od te oborožitve, ki je ostale države še leta ne bodo imele, že uporablja (hipersonične rakete »kinžal« in laserske sisteme), nekaj jih bodo začeli uporabljati naslednje leto (hipersonične rakete »avangard«), leta 2020 pa bodo del stalne oborožitve postali tudi podvodni droni in raketni kompleks »sarmat«.

Putin je dejal, da so že leta 2004, ko je napovedal, da se bo Rusija prisiljena odzvati na ameriško postavljanje protiraketnih ščitov ob njenih mejah z razvojem tovrstnega orožja, dvomili v njegove besede. Ponovil je, da je bila ameriška enostranska odpoved sporazumu o prepovedi protiraketne oborožitve poskus, da bi odpravili strateško uravnoteženost med velikimi silami, ki je preprečevala, da bi po drugi svetovni vojni prišlo do globalnih vojaških spopadov, saj so se velike sile bale vzajemnega uničenja. Zato po njegovem mnenju ne bo prišlo do tretje svetovne vojne, ker se velesile še vedno zavedajo, da bo to pomenilo konec civilizacije.

Putin je ponovil tudi že večkrat izrečene besede, da so protiruske sankcije poskus omejevanja njegove države, ki so jih ZDA uvedle zato, ker »vidijo v Rusiji grožnjo, ker vidijo, da Rusija postaja njihova konkurentka«. Po njegovih besedah so proti njim zlasti v Aziji, čedalje bolj pa tudi v Evropi, kjer mu o tem voditelji, s katerimi se srečuje, tega ne zaupajo le na štiri oči, temveč so začeli o tem govoriti tudi javno. Tisti, ki so ga kritizirali, ko je leta 2007 govoril o nevarnosti ameriške prevlade svetu, so zdaj doumeli, da je imel prav, je dodal predsednik. Takrat so mislili, da njih kaj takšnega ne more doleteti, je dodal. »Zdaj pa vidimo, kaj se dogaja, mar ni uvajanje carin na jeklo in aluminij ne le za Evropo, temveč tudi za Kanado in Mehiko, v bistvu uvajanje sankcij? Le drugače so to poimenovali… In zakaj? Ali so nemara tudi oni ‘aneksirali’ Krim, kakor o nas govorijo številni naši partnerji?« je z nasmeškom povedal Putin.