Proruske oblasti v Donecku odpravile moratorij na smrtno kazen

V članku povzemamo relevantne informacije o dogajanju v Ukrajini na 135. dan vojne.
Fotografija: Britanska državljana Aiden Aslin, Shaun Pinner in Maročan Brahim Saadoun, ki so jih zajele ruske sile v Ukrajini. FOTO: Vrhovno sodišče samooklicane Ljudske republike Doneck/Reuters

 
Odpri galerijo
Britanska državljana Aiden Aslin, Shaun Pinner in Maročan Brahim Saadoun, ki so jih zajele ruske sile v Ukrajini. FOTO: Vrhovno sodišče samooklicane Ljudske republike Doneck/Reuters  

17.03 Proruske oblasti v separatistični regiji Doneck odpravile moratorij na smrtno kazen

Parlament v proruski separatistični regiji Doneck na vzhodu Ukrajine je odpravil moratorij na izvrševanje smrtnih kazni, je na telegramu zapisala tiskovna služba zakonodajnega organa. Tamkajšnje sodišče je sicer že 9. junija izreklo smrtno kazen dvema britanskima državljanoma, Shaunu Pinnerju in Aidenu Aslinu, ter Maročanu Brahimu Saadounu.

Jelena Šiškina, ki predseduje parlamentarnemu odboru za kazensko in upravno pravo, je ob navajanju razlogov za odpravo moratorija na smrtno kazen dejala, da bo možnost uporabe smrtne kazni služila kot odvračilni ukrep za huda kazniva dejanja, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

»Osnutek zakona je bil potrjen zaradi potrebe po zaščiti suverenosti, ozemeljske celovitosti in interesov regije v trenutnih politično-vojaških razmerah,« je še dodala.

Združeni narodi so po sodbi britanskima in maroškemu državljanu, ki naj bi kot plačanci sodelovali v bojnih operacijah na strani Ukrajine v Mariupolju. izrazili zaskrbljenost in pozvali, da se vsem priprtim borcem zagotovi mednarodna zaščita in se jih obravnava v skladu z ženevskimi konvencijami.

»Od leta 2015 opažamo, da tako imenovani sodni sistem v samooklicanih proruskih republikah ne izpolnjuje temeljnih jamstev poštenega sojenja, kot so javna obravnava, neodvisnost in nepristranskost sodišč ter pravica, da te nihče ne prisili v pričanje. Takšna sojenja vojnim ujetnikom pomenijo vojni zločin,« je takrat dejala tiskovna predstavnica visokega komisarja ZN za človekove pravice Ravina Shamdasani.

13.57 Mestni svetnik v Rusiji zaradi nasprotovanja agresiji na Ukrajino obsojen na sedem let zapora

Moskovsko sodišče je mestnega svetnika Alekseja Gorinova danes obsodilo na sedem let zapora, ker je obsodil vojaški napad Rusije na Ukrajino. Spoznan je bil za krivega širjenja »zavestno lažnih informacij« o ruski vojski in njene diskreditacije, poroča francoska tiskovna agencija AFP. 60-letni Gorinov je prvi izvoljeni član opozicije, ki je bil obsojen na zaporno kazen zaradi kritike ruskega vojaškega posredovanja v Ukrajini. Sodnica Olesja Mendelejeva je dejala, da je storil kaznivo dejanje »kot del skupine oseb« in »po predhodnem dogovoru na podlagi političnega sovraštva«.

Po presoji sodnice je Gorinov skupaj s svetnico Jeleno Kotjonočkino, ki je medtem pobegnila iz Rusije, »zavajal« Ruse glede vojaške kampanje Kremlja v Ukrajini in jim povzročil »občutek tesnobe in strahu«. Sivolasi mestni svetnik je med procesom stal v stekleni loži za obtožence in v rokah držal list papirja z napisom »Ali še potrebujete to vojno?«. Uniformirani sodni uslužbenec je besede z rokami skušal prekriti, dokler lista ni odstranil obtoženec sam.

13.11 Za Pahorja pot do miru v Ukrajini zahtevna, Golob z jasno podporo Kijevu

Predsednik republike Borut Pahor je po današnjem nagovoru ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v slovenskem parlamentu menil, da bi bilo treba v Ukrajini doseči pravičen mir. Premier Robert Golob pa je znova potrdil odločno slovensko podporo Ukrajini. V Kijev bo sicer še ta mesec odpotovala zunanja ministrica Tanja Fajon.  Pahorju, ki je v državnem zboru spremljal nagovor, se zdi pomembno, da svobodni svet skupaj z Ukrajino doseže »pravičen mir«. »Če bo dosežen mir pravičen, bo tudi trajen. Do tja nas vodi zelo zahtevna pot, nihče o tem nima iluzij, vendar moramo iti skupaj do konca,« je dejal novinarjem po koncu nastopa ukrajinskega predsednika.

image_alt
Tanja Fajon še ta mesec v Kijev

11.39 Blinken pozval Rusijo k sprostitvi poti za izvoz ukrajinskega žita

Ameriški zunanji minister Anthony Blinken je danes na zasedanju zunanjih ministrov skupine G20 na Baliju Rusijo vnovič pozval, naj dovoli izvoz ukrajinskega žita. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je ponovil, da je Rusija, s pomočjo Turčije, pripravljena dovoliti izvoz, če Ukrajina pred tem razminira svoja pristanišča. »Našim ruskim kolegom: Ukrajina ni vaša država. Njeno žito ni vaše žito. Zakaj blokirate pristanišča? Morali bi izpustiti žito,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Blinken, ki se na zasedanju ni želel sestati z ruskim kolegom. Ta se je odzval s komentarjem, da ne bo tekel za Washingtonom in prosil za pogovore. »Nismo bili mi tisti, ki smo opustili stik, temveč Združene države,« je dejal Lavrov in dodal, da se zahodne države izogibajo pogovorom o globalnih gospodarskih vprašanjih. Po njegovih besedah »statistični podatki jasno kažejo, da žito, ki je blokirano v ukrajinskih pristaniščih, predstavlja manj kot en odstotek svetovne proizvodnje in tako nima dejanskega vpliva na prehransko varnost«.

FOTO: Stringer/AFP
FOTO: Stringer/AFP

10.40 Zelenski je nagovoril DZ

Ukrajinski predsednik je prek videopovezave nagovoril poslanke in poslance DZ-ja ter druge vabljene visoke goste.

image_alt
Zelenski Slovenijo pozval, da se pridruži planu za obnovo Ukrajine

09.25 Največ tujih naložb v Črno goro letos iz Rusije

Črna gora je v prvih štirih mesecih leta pritegnila za 306,47 milijona evrov tujih neposrednih naložb, kar je 68,4 milijona evra več kot v enakem obdobju lani. Največ, 41,6 milijona evrov, so v Črno goro vložili Rusi, ki so polovico naložb namenili nakupu nepremičnin, kažejo podatki narodne banke, ki jih je objavil črnogorski časnik Pobjeda.  Rusi so v Črno goro v prvih štirih mesecih leta vložili dobrih 15 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani, ko so vložili 25,8 milijona evrov. Po podatkih carinske uprave so Rusi od 1. februarja do 9. junija v Črni gori ustanovili 1100 podjetij, predvsem iz tehnološkega sektorja, piše Pobjeda. Poleg tega so ruski državljani lastniki 18.906 nepremičnin in 3,9 milijona kvadratnih metrov zemljišč.

09.00 Lavrov: Rusija se z Zahodom nima o čem pogovarjati

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je po današnjem srečanju z zunanjimi ministri G20 govoril z novinarji in dejal, da se Rusija nima z Zahodom o čem pogovarjati. Lavrov je dejal, da se je Rusija pripravljena pogajati z Ukrajino in Turčijo o žitu, vendar ni jasno, kdaj bi do takih pogovorov lahko prišlo. Ruska tiskovna agencija RIA citira Lavrova: »Če Zahod ne želi pogajanj, ampak zmago Ukrajine nad Rusijo na bojišču, potem se verjetno z Zahodom preprosto nima o čem pogovarjati, saj s temi pristopi Ukrajini pravzaprav ne dovoli premika na mirovni proces.«

Ruski zunanji minister je ostro kritiziral pristop zahodnih držav do srečanja G20 v Indoneziji in jih obtožil, da so iztirili pogovore o svetovnem gospodarstvu in se namesto tega osredotočajo na to, da Rusijo oz. Ruse imenujejo »agresorji«, »zavojevalci« in »okupatorji«. Reuters poroča, da je Sergej Lavrov dejal: »Med razpravo so se zahodni partnerji izogibali slediti mandatom skupine G20 in se ukvarjati z vprašanji svetovnega gospodarstva.« Nadaljeval je, da je pogovor na srečanju »skoraj takoj, ko so prevzeli besedo, zašel na blazne kritike Ruske federacije v zvezi s situacijo v Ukrajini«.

07.52 Indonezija na srečanju G20 z Rusijo pozvala k koncu vojne

Indonezija je pozvala k koncu vojne v Ukrajini, medtem ko danes vodi srečanje zunanjih ministrov G20 na Baliju, navaja Guardian. Ob odprtju srečanja je indonezijski zunanji minister Retno Marsudi dejal: »Naša odgovornost je, da vojno čim prej končamo in nesoglasja rešimo za pogajalsko mizo, ne na bojišču.« Povedal je, da si je svet šele okreval po pandemiji covida-19, ko se je »že soočil z drugo krizo, tj. vojno v Ukrajini«. »Učinke valovanja je čutiti po vsem svetu – na hrani, energiji in fiskalnem prostoru. Kot vedno so najbolj prizadete države v razvoju in države z nizkimi dohodki.« Zunanji ministri skupine 20 so se srečali z najvišjimi odposlanci ZDA in Rusije, ki so se udeležili njihovega prvega srečanja po izbruhu vojne v Ukrajini. Srečanje bo zaznamovalo to, da se je ruski zunanji minister Sergej Lavrov prvič srečal s kolegi iz držav, ki so močno kritične do vojne.

07.32 Zelenski: Ukrajina »ne bo zlomljena«

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da je dvig ukrajinske zastave na Kačjem otoku v Črnem morju znak, da njegova država ne bo zlomljena. V državnem nagovoru v četrtek zvečer je Zelenski dejal, da je bila dvomesečna operacija za ponovno zavzetje Kačjega otoka opozorilo vsem ruskim silam. »Naj vsak ruski kapitan na krovu ladje ali letala vidi ukrajinsko zastavo na Kačjem otoku in naj ve, da naša država ne bo zlomljena.«

image_alt
S čim bo Zelenski potrkal na vest slovenskih poslancev?

07.15 Putin: Dlje ko bo konflikt trajal, slabše bodo možnosti za pogajanja

Vladimir Putin je izdal eno svojih najbolj zloveščih opozoril doslej, ko je trdil, da je Moskva komaj začela svojo kampanjo v Ukrajini, in izzival Zahod, da jo poskuša premagati na bojišču. Ruski predsednik je v četrtek na srečanju z voditelji parlamenta dejal, da bodo obeti za kakršna koli pogajanja slabši, čim dlje se bo konflikt vlekel. »Vsi bi morali vedeti, da na splošno nismo še ničesar resno začeli,« je dejal. »Hkrati pa ne zavračamo mirovnih pogajanj. Toda tisti, ki jih zavračajo, bi morali vedeti, da dlje kot bo šlo, težje se bodo z nami pogajali.«

Vladimir Putin. FOTO: Sputnik/Reuters
Vladimir Putin. FOTO: Sputnik/Reuters

Putin želi tudi, da bi zahodne zaveznike Ukrajine obtožili podpihovanja sovražnosti. »Danes slišimo, da nas želijo premagati na bojišču. Kaj lahko rečete, naj poskusijo,« je dejal. »Večkrat smo slišali, da se želi zahod z nami boriti do zadnjega Ukrajinca. To je tragedija za ukrajinsko ljudstvo, a zdi se, da gre vse proti temu.« Tuji analitiki sicer pravijo, da bo Rusija morda začasno omilila svojo ofenzivo v vzhodni Ukrajini v »operativnem premoru«, ko se njene sile poskušajo ponovno zbrati za nov napad. Ruske sile v sredo niso zahtevale ali ocenile ozemeljskih pridobitev v Ukrajini »prvič v 133 dneh vojne«, navaja Inštitut za preučevanje vojne.

Preberite še: