Rada bi pomagala gobavcem, a imata povsem druge skrbi

Toma Križnarja in Bojano Pivk so priprli, toda naposled sta za svojo svobodo plačala sto dolarjev, nazaj pa dobila tudi vso opremo.
Fotografija: Tomo Križnar in Bojana Pivk. FOTO: Igor Mali
Odpri galerijo
Tomo Križnar in Bojana Pivk. FOTO: Igor Mali

Daleč od našega ugodja in vsakdanjih težav se v Nubskih gorah med Sudanom in Južnim Sudanom nahajata slovenska humanitarca Tomo Križnar in Bojana Pivk. Odšla sta s poslanstvom, da bi pomagala Nubam zaradi vse bolj razširjene gobavosti, toda zaradi lokalne oblasti imata povsem druge skrbi.
 
Pred novim letom sta namreč pristala v priporu begunskega taborišča Yida, potem ko so ju pridržali na meji med Sudanom in Južnim Sudanom in jima vzeli potna lista ter snemalno opremo. Po številnih pregovarjanjih in prošnjah na pomoč sta naposled za svojo svobodo plačala sto dolarjev, nazaj pa dobila tudi vso opremo.


 

Ustrašila sta se zapora

 
Tomo Križnar se je vmes ustrašil, da bo spet pristal v zaporu, še posebej ker bi zaprli tudi ženo Bojano. Med pogajanji za izpustitev ga je razžalostilo spremenjeno obnašanje Nub, saj marsikdo med njimi zaradi stika z Evropejci in Američani nima več »čiste duše«, kar pri njih Tomo najbolj občuduje, ampak so se »spridili« in »zahtevajo vse več in več«.
 
Zakonca Križnar javnost obveščata prek objav na facebooku. Do internetnega signala prideta v nevladnih organizacijah ali se nanj na skrivaj prijavita v kakšnem begunskem taborišču, a tudi zaradi tega sta že imela težave.


Gobavci potrebujejo zdravila

 
Križnar je najbolj razočaran, ker se v vsem tem kaosu ne more osredotočiti na svoje osnovno poslanstvo – pomagati Nubam, še posebno tistim, ki trpijo zaradi bolezni.
 
»Poleg nenehnih bombardiranj avtohtone prebivalce Nubskih gora pestijo še lakota ter številne bolezni, med njimi sva že lani odkrila tudi gobavost, ki se nenadzorovano širi. O vsem tem sva obvestila številne pristojne, med njimi Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), vendar ne razumem, kako lahko njihovi birokratski mlini toliko časa meljejo in razmišljajo, kaj in kako bodo, če je povsem jasno, da je gobavost nalezljiva in z antibiotiki ozdravljiva ter da gobavci v Nubskih gorah potrebujejo zdravila!« je le del zapisa Toma Križnarja.
 
Bojana Pivk Križnar naj bi se v Slovenijo vrnila prihodnji teden, saj mora biti 16. januarja spet v službi v Osnovni šoli 8. talcev v Logatcu. Njen mož Tomo bo ostal dlje. Sam pravi, da ima čas do 19. februarja, ko ima v Ljubljani dogovorjen sestanek na ministrstvu za zdravje, udeležiti pa se ga želi na vsak način, saj bo prišel tudi vodja nemške organizacije German Emergency Doctors, ki je pripravljena začeti izvajati program preganjanja gobavosti z območja Nubskih gora in Modrega Nila.

Komentarji: