Reševanje Evrope iz živega blata krize

Denar iz Bruslja bo moral biti namenjen za prednostne cilje EU, kot so digitalizacija, zeleni načrt in konkurenčnost.
Fotografija: Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen vse članice poziva, naj pozabijo na stare predsodke in razhajanja ter zagotovijo nov začetek. Foto: AFP
Odpri galerijo
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen vse članice poziva, naj pozabijo na stare predsodke in razhajanja ter zagotovijo nov začetek. Foto: AFP

Bruselj – Veliki program EU za okrevanje bo temeljil na posebnem financiranju, ki bo omogočilo, da države, ki že tako imajo visoke dolgove in so med najbolj prizadetimi, denimo Italija, ne bodo še dodatno obremenjene.

Po načrtu evropske komisije bi zvišali mejo za letne izdatke v okviru rednega proračuna z 1,2 na dva odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND), s čimer bi dobili prostor za zadolževanje. Tako bi evropska komisija na finančnih trgih lahko najela za 750 milijard evrov posojil. Ker ima najvišjo boniteto, bi bili pogoji financiranja najugodnejši. Denar bi se nato v konjunkturnem programu stekal za projekte po Evropi. Uradno bodo za plačila posojil jamčile države članice. Denar bodo članice vračale po letu 2027, zadnje obveznice bodo predvidoma zapadle daljnega leta 2058.
 

Dodatni vir


Vračanje denarja za okrevanje bo zahtevalo dodatno vire. Ker v razpravah o proračunu EU v danem okviru ni veliko manevrskega prostora, se Bruselj zavzema za uvedbo novih virov. Ti bi lahko izhajali iz sistema trgovanja z izpusti CO2 (ETS), dajatev na uvoz blaga z visokim ogljičnim odtisom, digitalnim davkom. V bruseljskih razpravah se kot nov lastni vir posebno pogosto omenja davek na plastične odpadke. Po drugi strani med državami članicami nikoli ni bilo veliko volje za več lastnih virov EU, zato osrednji vir proračuna EU ostajajo nacionalni prispevki.



Države članice bodo za financiranje iz mehanizma za okrevanje in odpornost morale pripraviti lastne programe. Ti bodo morali biti skladni s cilji, kot so digitalizacija, zeleni načrt, inovacije. Denar za okrevanje bo razdeljen v okviru rednih programov, kakršni potekajo v proračunu EU. Poleg tega bo namenjen za nepovratna sredstva za občine, bolnišnice, mala podjetja. Kot del odzivanja bodo spodbude za naložbe, denimo v najpomembnejše panoge in tehnologije. Tretji steber bodo programi, ki temeljijo na nauku iz krize, denimo naložbe v zdravstvene sisteme.



Kdaj in v kakšni obliki bodo sprejete rešitve, se bo pokazalo v prihodnjih tednih in mesecih. Da bi proračun EU in z njim povezan program za okrevanje lahko bila pod streho že na junijskem vrhu, ni verjetno. Avstrijski kancler Sebastian Kurz, ki je v skupini štirih »varčnih« v zadnjih dneh najglasnejši, ga vidi zgolj kot izhodiščno točko za pogajanja. Pozitivno se jim zdi, da bodo izplačila za načrta za okrevanje časovno omejena in da ne bo nastala trajna dolžniška unije. Tudi Nizozemska napoveduje resna pogajanja o predlogu.

Sklad za okrevanje je neločljivo povezan s sedemletnim proračunom EU. Njegov zadnji kompromisni predlog je februarja pripravil predsednik evropskega sveta Charles Michel. Znašal je 1094,8 milijarde evrov. Na izrednem proračunskem vrhu so mu nasprotovale tako skupina severnih »varčnih« članic kot tudi »prijateljice kohezije« z vzhoda in juga. Novi predlog evropske komisije predvideva le minimalne popravke in bi bil vreden 1100 milijard. Skupini varčnih obljublja, da bodo njihovi popusti pri vplačilih ohranjeni, saj da bi njihova odprava vodila k nesorazmernemu zvišanju njihovega prispevka.
 

Korak v pravo smer


Slovenija je bila februarja med najostrejšimi kritiki predloga proračuna, saj ji je grozila izguba okoli četrtine kohezijskega denarja. Iz kabineta predsednika vlade Janeza Janše so sporočili, da so predlogi evropske komisije glede na razmere korak v pravo smer in da bodo gotovo v pomoč pri spopadanju s posledicami krize zaradi covida-19 na gospodarstvo. Slovenija bo obravnavala proračun in sklad za okrevanje kot del enega svežnja, »pri čemer želimo, da se ustrezno rešijo tudi vprašanja, ki so se pojavila v februarja 2020 prekinjenih pogajanjih«.

Za Slovenijo sta najpomembnejši ovojnici na področju kohezijske politike in politike podeželja.

Preberite še:

Komentarji: