V nadaljevanju preberite: 

V velikem slogu in z atraktivnim golom za zmago z 2:1, zgodovinsko prvo v tekmah Slovenije proti Bosni in Hercegovini, se je od minule sezone poslovil Benjamin Verbič. Toda njegova nogometna pot je v prostem teku, praktično stoji. »Samostojno treniram in čakam,« je bil iskren 31-letni Vojničan, ki je pred desetimi leti s prestopom iz Celja v København začel svoje legionarsko poglavje.

V desetih letih v tujini je Verbič doživel veliko, veliko lepega in tudi slabega. »Služboval« je v evropskih prestolnicah Københavnu, Kijevu, Varšavi in Atenah. To obdobje je povezano z njegovim zasebnim življenjem, zaradi katerega je bil večkrat v rubriki rumenih zgodb kot na športnih straneh. »Življenje te vseskozi uči in zdaj imam 'glavo na pravem mestu',« je slikovito opisal svojo osebnostno preobrazbo od navihanega in brezskrbnega fanta v zrelega očeta.

»Ko enkrat postaneš oče, drugače gledaš na svet. In na vse drugo, kot je prihodnost in obdobje po karieri. Sin Maj bo dopolnil štiri leta,« je dal krilni napadalec vedeti, kdo je zdaj najpomembnejši v njegovem življenju, v katero se je, hočeš nočeš vpletla tudi vojna agresija Rusije na Ukrajino.