Rožljanje z orožjem in provokacije na Srednjem vzhodu

New York –  Ameriški predsednik Donald Trump je pohvalil »obrambno akcijo« proti iranskemu vojaškemu dronu, ki je po njegovih besedah ogrozil posadko ameriške vojaške ladje USS Boxer. Incident se je zgodil skoraj natančno mesec dni po iranski sestrelitvi ameriškega obveščevalnega letala brez človeške posadke na istem območju ter med nadaljevanjem zajetij tankerjev, ki plujejo iz največje naftne poti sveta.

V Teheranu izjavljajo, da o tem ne vedo nič. Zunanji minister Mohamed Džavad Zarif je na sedežu Združenih narodov v New Yorku izjavil, da o tem nima nobenih informacij, namestnik zunanjega ministra Abas Aragči pa celo domneva, da so Američani nevede sestrelili lastni dron. Le nekaj ur pred tem je Iran potrdil zajetje tujega tankerja, domnevno v lasti Združenih arabskih emiratov, ameriški novinarji na krovu USS Boxer pa so poročali o približevanju neoboroženega iranskega vojaškega helikopterja. Tega so kasneje odgnali ameriški helikopterji z vojaške ladje, ki skupaj s petimi drugimi razkazuje vojaško moč ZDA na najpomembnejši svetovni naftni poti. Američani so že lani vključili tudi sisteme za elektronsko motenje letenja obveščevalnih letal brez človeške posadke.



Za ameriške konservativne kroge je incident opozorilo Islamski republiki, da so ZDA z Donaldom Trumpom na čelu pripravljene vračati udarce. Razglašajo ga za odmik od ameriške politike pod demokratskim predsednikom Barackom Obamo, »ki si je obupano želel zagotoviti mesto v zgodovini s sporazumom za ustavitev iranskega razvijanja jedrskega orožja, a so Iranci samo zlorabili njegov obup,« je položaj interpretiral komentator Fox News Jim Hanson. Iran se je po njegovih besedah zapletal v terorizem, podpiral bojevnike proti ZDA in Izraelu ter pomagal sirskemu diktatorju Bašarju al Asadu dobiti državljansko vojno. Jedrski dogovor je samo za nekaj let odložil njegov vstop v svetovni jedrski klub. To je menda spoznal šele predsednik Trump, ki je ZDA umaknil iz prelomnega dogovora.

Mnogi drugi – med njimi Francija, Velika Britanija, Rusija, Kitajska in Nemčija – vztrajajo, da je bil sporazum edino, kar je Iranu preprečilo razvoj jedrskega orožja. V Washingtonu, nasprotno, verjamejo v učinek sankcij, ki jih je srednjevzhodni državi naložil republikanski predsednik. Konservativni komentator govori o namigih, da je iranski režim pripravljen na pogajanja z ZDA, in o dejstvu, da so se ajatole in mule tudi v preteklosti v takšnih primerih še posebej slabo obnašali. Obamova administracija je bila do njih morda res bolj popustljiva, »novi šerif v mestu« Trump pa odločno zavrača poniževanje in ustrahovanje.



Republikanski predsednik je Teheranu v zameno za odpoved jedrskemu programu že ponujal pogovore, njegova administracija pa razmišlja tudi o večji vključitvi zainteresiranih držav v varovanje srednjevzhodnih naftnih poti. ZDA ne skrivajo ponosa, da so ponovno postale največji svetovni proizvajalec nafte, to pa lahko prinese še posebej velike strateške spremembe v razgretem Perzijskem zalivu. Trumpova administracija ne vidi razloga, da bi bilo varovanje plovnih poti na območju, na katerem imajo energetske interese drugi, še naprej izključno v ameriški pristojnosti.

To ve tudi Iran, ki poleg tega brani svoj položaj območne velesile. Bela hiša medtem ostaja porok varnosti Izraela, katerega pravico do obstoja islamski režim zavrača. Ko je tako veliko na kocki na obeh straneh, se lahko položaj hitro izvije izpod nadzora, še posebej ker je na Bližnjem in Srednjem vzhodu še več akterjev z nasprotujočimi si interesi.