Janša: Stopnjevanje konfliktov ne prinaša zmagovalcev, zgolj poražence

Slovenski vojaki so pod kanadskim poveljstvom v pripravljenosti v Latviji, Rusija je sicer sporočila, da svojo vojsko umika.
Fotografija: Janez Janša je povedal, da je na zasedanju šlo predvsem za izmenjavo informacij s strani tistih, ki so bili v zadnjih tednih bolj dejavni v diplomaciji. FOTO: Reuters
Odpri galerijo
Janez Janša je povedal, da je na zasedanju šlo predvsem za izmenjavo informacij s strani tistih, ki so bili v zadnjih tednih bolj dejavni v diplomaciji. FOTO: Reuters

Slovenski premier Janez Janša se je danes v Bruslju udeležil neformalnega zasedanja voditeljev članic EU o ukrajinski krizi. Po zasedanju je povedal, da Slovenija v celoti podpira napore EU za zmanjševanje napetosti, in ocenil, da »nadaljnje stopnjevanje konfliktov in napetosti ne prinaša zmagovalcev, temveč zgolj poražence«.

Po srečanju je v izjavi za medije dejal, da je na zasedanju, na katerem so razpravljal o trenutnem stanju v Ukrajini in odnosih z Rusijo ter o zaostrenih varnostnih razmerah zaradi kopičenja ruskih sil ob in v Ukrajini, šlo predvsem za izmenjavo informacij s strani tistih, ki so bili v zadnjih tednih bolj dejavni v diplomaciji pomiritve. Dodal je, da si sicer informacije izmenjajo sproti, tako da za nekatere ni bilo veliko novega.

»Splošno mnenje pa je, da se spremlja situacija in reagira na osnovi principov, na podlagi katerih delujemo v EU in na podlagi vseh zavez, ki so jih posamične strani sprejele doslej,« je povedal, so sporočili iz njegovega kabineta.

Glede morebitnih sankcij EU proti Rusiji je povedal, da je Evropska komisija voditelje obvestila, da priprave na njihovo uvedbo potekajo in da gre tudi za širše posvete z drugimi dejavniki izven unije, ne samo ZDA. Vse pa je odvisno od razvoja dogodkov.

Matej Tonin na srečanju obrambnih ministrov članic Nata. FOTO: Johanna Geron/Reuters
Matej Tonin na srečanju obrambnih ministrov članic Nata. FOTO: Johanna Geron/Reuters

Tonin Ukrajini pošilja tehnično opremo, ne pa tudi orožja

Slovenija bo Ukrajini pri spopadanju z rusko grožnjo pomagala s tehnično opremo, na primer premičnimi kuhinjami in ogrevanimi šotori, ter z opremo za dvojno uporabo, ne pa tudi z orožjem, je danes v Bruslju povedal obrambni minister Matej Tonin po koncu dvodnevnega ministrskega zasedanja članic zveze Nato.

Tonin je poudaril, da zavezniška obveščevalna poročila in satelitski posnetki ne potrjujejo ruskih navedb o umikanju in zmanjševanju vojaške navzočnosti ob ukrajinski meji, zato v Natu menijo, da gre pri teh napovedih za zavajanje.

Slovenija se bo na ukrajinske pozive po ministrovih besedah odzvala s tehnično pomočjo. Ukrajinski veleposlanik v Sloveniji je v pogovoru s Toninom izrazil prošnjo za poljske premične kuhinje in ogrevane šotore.

V okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito je Ukrajina članice Unije zaprosila za še dodatno pomoč. Slovenija bo v prvi fazi Ukrajini posredovala spalne vreče, škornje, dizelske agregate in rokavice. Trenutna ocenjena vrednost tega prvega svežnja pomoči je 62.000 evrov, je povedal minister.

Slovenski vojaki že v Latviji

Slovenija zdaj sodeluje v okviru Natove misije okrepljene prednje prisotnosti v Latviji pod poveljstvom Kanade, ki je bila vzpostavljena v odziv na rusko priključitev Krima leta 2014. Kontingent Slovenske vojske v misiji deluje skupaj s pripadniki črnogorske vojske.

FOTO: Valentyn Ogirenko/Reuters
FOTO: Valentyn Ogirenko/Reuters

Tonin se je danes v Bruslju udeležil sestanka držav, ki sodelujejo v Latviji. Povedal je, da se bo slovenskemu kontingentu, v katerem je zdaj okoli 50 Slovencev in deset Črnogorcev, junija pridružilo še devet ali deset makedonskih vojakov.

Slovenija je sicer po Toninovih besedah pripravljena v prihodnje okrepiti navzočnost svojih vojakov v Latviji, drugih obstoječih misijah okrepljene prednje prisotnosti oziroma morebitnih novih. V povezavi s povečanjem števila slovenskih vojakov je sicer po njegovih navedbah problem v trenutnih razpoložljivih kapacitetah.

Ruska vojska se umika z ruskih mej

Rusija je danes naznanila nadaljnje umikanje vojaških sil z območij blizu Ukrajine, do česar so zahodni zavezniki za zdaj sicer skeptični. Rusko ministrstvo za obrambo je še sporočilo, da se umikajo sile tako južnega kot zahodnega vojaškega okrožja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Enote ruskega južnega vojaškega okrožja, ki so zaključile taktične vojaške vaje na poligonu na Krimskem polotoku, se vračajo v svoje stalne baze,« je rusko ministrstvo za obrambo zapisalo v izjavi, ki so jo povzele tamkajšnje tiskovne agencije.

Po zaključku obsežnih vojaških vaj je s Krima odšlo približno deset konvojev z nadstandardnim, težkim ali nevarnim tovorom, je danes sporočilo tiskovno predstavništvo ruskega južnega vojaškega okrožja, ki zajema območje severno od Kavkaza, med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.

FOTO: Wojtek Radwanski/AFP
FOTO: Wojtek Radwanski/AFP

Po vrnitvi v baze naj bi vojaki opravili pripravo in vzdrževanje vozil. Ruska državna televizija je sicer že v sredo prikazovala dolge konvoje vozil ob prečkanju pred kratkim zgrajenega mostu, ki povezuje rusko celino in ukrajinski polotok Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014.

Francoska tiskovna agencija AFP poroča še o današnjem sporočilu ruskega ministrstva za obrambo, da se po opravljenih vojaških vajah v svoje stalne baze vračajo tudi »vlaki, ki prevažajo osebje in opremo, povezano s tankovskimi enotami zahodnega vojaškega okrožja«.

To okrožje zajema najzahodnejši del Rusije, vključno z Moskvo in vsemi območji, kjer Rusija meji na države EU. Na ministrstvu sicer niso navedli, kje so bile te sile razporejene, vendar naj bi jih zdaj z vlaki prepeljali približno tisoč kilometrov daleč, nazaj do njihovih garnizij.

Medtem pa Kijev in zahodni zavezniki v zvezi Nato tovrstne izjave in domnevno umikanje ruskih sil spremljajo z nezaupanjem. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo dejal, da gre le za premikanje, in ne umik, in da bistvenih sprememb ne vidijo.

Rusija odgovorila na predloge ZDA

Washington je danes prejel pisni odgovor Moskve na svoje »varnostne predloge«, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil visok ameriški uradnik, ki je želel ostati neimenovan. Gre za najnovejše predloge in izjave med Rusijo in Zahodom na varnostnem področju. Moskva je decembra lani Washingtonu in Natu predložila svoje obsežne varnostne zahteve.

Varnostni predlogi, ki jih je Washington v odgovor predložil 26. januarja, so zavrnili glavne zahteve Moskve, med katerimi je bilo tudi uradno zagotovilo, da se Ukrajina ne bo pridružila Natu, in še nekaj klavzul, ki bi omejile vpliv Zahoda na vzhodu Evrope.

V današnjem pisnem odgovoru na predloge ZDA je Rusija sporočila, da ne namerava napasti Ukrajine. »Vztrajamo pri umiku vseh ameriških oboroženih sil iz Srednje Evrope, Vzhodne Evrope in baltskih držav,« so še dodali na ruskem zunanjem ministrstvu.

FOTO: Sergej Bobok/AFP
FOTO: Sergej Bobok/AFP

ZDA vztraja, da bo Rusija napadla Ukrajino

Ameriški predsednik Joe Biden je danes dejal, da je nevarnost ruske invazije v Ukrajino zelo velika in da bi se napad lahko zgodil v nekaj dneh, čeprav Moskva trdi, da se ruski vojaki umikajo z območij blizu ukrajinske meje, poroča francoska tiskovna agencija AFP. ZDA je sicer začetek ruskega napada na Ukrajino napovedala že večkrat, nazadnje so vztrajali, da se bo gotovo zgodil včeraj dopoldne. 

image_alt
Težave zahodnega obveščevalnega vedeževanja

Medtem so na Poljsko prišle nove okrepitve ameriške vojske. Ta ima zgolj na Poljskem že približno 4600 vojakov, njihovo število pa nameravajo še povečati. ZDA imajo okrepljeno vojaško prisotnost tudi v sosednjih evropskih državah. 

Belorusija bi na svoje ozemlje lahko postavila jedrsko orožje

Beloruski voditelj Aleksander Lukašenko je danes dejal, da bi bila njegova država v primeru soočenja z grožnjami od zunaj pripravljena na svoje ozemlje postaviti jedrsko orožje, medtem ko se napetosti med belorusko zaveznico Rusijo in Zahodom zaradi Ukrajine stopnjujejo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Če bo to potrebno in če bodo naši tekmeci in nasprotniki sprejemali neumne in brezumne ukrepe, bomo za zaščito našega ozemlja uporabili ne le jedrsko orožje, ampak tudi superjedrsko orožje in orožje prihodnosti,« je po navedbah beloruske državne tiskovne agencije Belta dejal Lukašenko, še poroča AFP.

»Če pa Belorusiji neprijazne države ne bodo grozile, potem jedrsko orožje na našem ozemlju ne bo potrebno še sto let,« je dodal. Belta medtem navaja tudi, da Lukašenko ne vidi potrebe po namestitvi ruskih vojaških baz na beloruskem ozemlju, se pa zavzema za nadaljnjo vzpostavitev skupnih centrov za vojaško usposabljanje.

Preberite še:

Komentarji: