Scenariji iskanja pravega brexita
V igri sta dva osnovna scenarija jesenskega razpleta pogajanj o ločitvenem sporazumu in več poti, kako bi EU27 lahko uredila prihodnje odnose z Londonom.
Odpri galerijo
Bolj teoretičen scenarij je še en referendum na Otoku, na katerem bi odločali o doseženem v pogajanjih in usodi brexita. Foto: Hannah Mckay/Reuters
Bruselj – V pogajanjih o brexitu sta v igri dva osnovna scenarija jesenskega razpleta pogajanj o ločitvenem sporazumu in več poti, kako bi EU27 lahko uredila prihodnje odnose z Londonom.
Če bodo pogajanja končana, Združeno kraljestvo 30. marca 2019 ne bo več članica EU. Obdobje tranzicije, v katerem bo imelo bolj ali manj enake pravice in obveznosti, ne da bi lahko soodločalo o zakonodaji, bo trajalo do konca leta 2020. Okvirno bi bili zasnovani prihodnji odnosi. Če ločitvenega sporazuma ne bo, bo evropsko pravo prenehalo veljati takoj. Združeno kraljestvo bo za EU27 tretja država. Trgovinska vprašanja bodo urejena na podlagi pravila WTO, status državljanov bi bil negotov. Takšen »no-deal« razplet bi zahteval ureditev osnovnih odnosov, denimo za nemoten transport.
Glede prihodnjih odnosov je veliko različnih modelov in na koncu bo najbrž obveljal poseben, britanski. Vsak je povezan z vprašanjem meje na irskem otoku. Vsi vpleteni se želijo izogniti nadzoru potnikov in blaga na njem. Po kanadskem scenariju (sporazum Ceta) bi bili odnosi utemeljeni na obsežnem prostotrgovinskem sporazumu. To bi v praksi pomenilo, da bi med Irsko in Severno Irsko moral obstajati takšen ali drugačen nadzor. Da ga ne bi bilo, bi Severna Irska morala dobiti poseben status – ostali bi del notranjega trga in carinske unije z EU. To je za London nesprejemljivo.
Po norveškem modelu bi Združeno kraljestvo sicer imelo popoln dostop do enotnega trga, a tudi vse obveznosti, vključno s spoštovanjem zakonodaje, o kateri ne bi več smeli soodločati. Tudi priseljevanja iz EU ne bi mogli omejevati, kar je eden od glavnih ciljev brexita. Julijski načrt iz Chequersa (kjer je premierkina podeželska rezidenca) predvideva popolno odprtje trga EU27 za britansko blago in posebne aranžmaje za storitve. EU je odločno proti temu, saj da tak sistem v praksi ne more delovati in bi spodkopaval enotni trg Unije.
Bolj teoretičen scenarij je še en referendum na Otoku, na katerem bi odločali o doseženem v pogajanjih in usodi brexita.
Če bodo pogajanja končana, Združeno kraljestvo 30. marca 2019 ne bo več članica EU. Obdobje tranzicije, v katerem bo imelo bolj ali manj enake pravice in obveznosti, ne da bi lahko soodločalo o zakonodaji, bo trajalo do konca leta 2020. Okvirno bi bili zasnovani prihodnji odnosi. Če ločitvenega sporazuma ne bo, bo evropsko pravo prenehalo veljati takoj. Združeno kraljestvo bo za EU27 tretja država. Trgovinska vprašanja bodo urejena na podlagi pravila WTO, status državljanov bi bil negotov. Takšen »no-deal« razplet bi zahteval ureditev osnovnih odnosov, denimo za nemoten transport.
Glede prihodnjih odnosov je veliko različnih modelov in na koncu bo najbrž obveljal poseben, britanski. Vsak je povezan z vprašanjem meje na irskem otoku. Vsi vpleteni se želijo izogniti nadzoru potnikov in blaga na njem. Po kanadskem scenariju (sporazum Ceta) bi bili odnosi utemeljeni na obsežnem prostotrgovinskem sporazumu. To bi v praksi pomenilo, da bi med Irsko in Severno Irsko moral obstajati takšen ali drugačen nadzor. Da ga ne bi bilo, bi Severna Irska morala dobiti poseben status – ostali bi del notranjega trga in carinske unije z EU. To je za London nesprejemljivo.
Po norveškem modelu bi Združeno kraljestvo sicer imelo popoln dostop do enotnega trga, a tudi vse obveznosti, vključno s spoštovanjem zakonodaje, o kateri ne bi več smeli soodločati. Tudi priseljevanja iz EU ne bi mogli omejevati, kar je eden od glavnih ciljev brexita. Julijski načrt iz Chequersa (kjer je premierkina podeželska rezidenca) predvideva popolno odprtje trga EU27 za britansko blago in posebne aranžmaje za storitve. EU je odločno proti temu, saj da tak sistem v praksi ne more delovati in bi spodkopaval enotni trg Unije.
Bolj teoretičen scenarij je še en referendum na Otoku, na katerem bi odločali o doseženem v pogajanjih in usodi brexita.
