Sedemindvajseterica izgublja potrpljenje

Združeno kraljestvo bi se tik pred zdajci spet pogovarjalo o ločitvenem dogovoru.
Fotografija: Zagovorniki in nasprotniki brexita, ki redno protestirajo pred britanskim parlamentom, se lahko upravičeno sprašujejo, kaj pomeni najnovejši ­manever britanske vlade. Foto Reuters
Odpri galerijo
Zagovorniki in nasprotniki brexita, ki redno protestirajo pred britanskim parlamentom, se lahko upravičeno sprašujejo, kaj pomeni najnovejši ­manever britanske vlade. Foto Reuters

Bruselj – Nove težave na Otoku z brexitom, preložitev odločanja o ločitvenem sporazumu v britanskem parlamentu, so za evropsko politiko bolj ali manj pričakovani zapleti, ki spremljajo zgodovinsko slovo Velike ­Britanije od EU.

Premierka Theresa May je utemeljila preložitev glasovanja z dodatnimi pogovori o ločitvenem sporazumu. Zadevali naj bi varovalo, ki bi preprečevalo nastanek »trde meje« na irskem otoku, če EU27 in London ne bi mogla pravočasno skleniti sporazuma o odnosih po izteku prehodnega obdobja konec leta 2020 ali najpozneje 2022. Varovalo je kočljivo, ker predvideva, da bi bila Severna Irska, kar zadeva spoštovanje dela pravil EU na področju notranjega trga, v drugačnem režimu kot preostanek Združenega kraljestva.


Načelno nasprotovanje odpiranju sporazuma


Čeprav je varovalo razumljeno kot zasilna rešitev v skrajnem primeru, je bil Otok ves čas tarča ostrih kritik. Ali bi bilo mogoče doseči kaj več glede tega v nekakšnem »podaljšku«, ni jasno. Že na načelni ravni EU27 ni privolila v odpiranje sporazuma, ki je bil dosežen v dolgem in zapletenem pogajalskem procesu. »O sporazumu, ki je na mizi, se ne bomo dodatno pogajali,« je bilo ves čas nedvoumno sporočilo evropske komisije in držav članic. Teoretično bi bila bolj verjetna nadgradnja nezavezujoče politične izjave o prihodnjih odnosih ali dodatno pisno pojasnilo o sporazumu.

Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je za četrtek sklical vrh EU o brexitu. S Thereso May da ne bodo potekala pogajanja o dogovoru, vključno z varovalom, ampak pogovori o pomoči pri britanski ratifikaciji sporazuma. Razpravljali naj bi tudi o pripravah na scenarij ločitve brez dogovora (no deal). V bruseljskih krogih že tako nočejo javno napovedovati, kaj vse bi se lahko zgodilo. Pripravljenost na podaljšanje dveletnega roka za ločitev, ki se bo iztekel 29. marca, je bolj teoretična. Sprejemljivo bi bilo, denimo, kvečjemu podaljšanje za nekaj tednov, če bi morali biti izpeljani pravni ­postopki.

Evropski voditelji vztrajajo, da novembra doseženega dogovora ne bodo spreminjali.  FOTO: REUTERS/Francois Lenoir 
Evropski voditelji vztrajajo, da novembra doseženega dogovora ne bodo spreminjali.  FOTO: REUTERS/Francois Lenoir 


Potreba po jasnosti


Ker bodo konec maja evropske volitve, ki bodo potekale brez Britancev, bo morala biti zagotovljena jasnost. Bolj bi se stvari zapletle, če bi vlada premierke Therese May padla in bi bile razpisane nove volitve. Vsekakor so v evropski komisiji pripravljeni načrti in ukrepi, ki bi bili vpeljani, če bi se res zgodil neurejen brexit brez ločitvenega sporazuma in brez obdobja tranzicije, v katerem bi pravila še naprej veljala. Konkreten primer je urejanje letalskega prometa, ki ne bi več potekal po evropskih, marveč po mednarodnih pravilih.

Vsaj za nekaj več jasnosti o manevrskem prostoru v prihodnjih mesecih je poskrbelo sodišče EU. V razsodbi je potrdilo, da se lahko London enostransko (brez soglasja drugih članic EU) odloči za preklic uveljavitve 50. člena pogodbe o delovanju EU. Skladno s tem država dve leti po njegovi uveljavitvi izstopi iz EU. Obstoj ločitvenega sporazuma ni pogoj. Edina zahteva je seznanitev Sveta EU (v njem so zastopane države članice) o preklicu izstopa. Hipotetično gledano bi se London odločil za takšno pot, če bi glede brexita razpisali še en referendum.

Britanska premierka Theresa May bo morda že danes odpotovala v Bruselj. FOTO: REUTERS/Phil Noble 
Britanska premierka Theresa May bo morda že danes odpotovala v Bruselj. FOTO: REUTERS/Phil Noble 


Čakanje na alternativne scenarije


Ob morebitnem preklicu postopka brexita bi Velika Britanija ostala članica z enakimi pravicami in obveznostmi kot prej. Noben alternativen scenarij, od novih volitev do preklica izstopa, še ni na mizi. Megla se bo nekoliko razkadila, šele ko se bo zgodilo kaj konkretnega, denimo dejanska zavrnitev sporazuma v britanskem parlamentu. Do takrat se bodo ugibanja nadaljevala. Napovedovanje razvoja dogodkov je v krizi z ­brexitom že eden od najpogostejših obredov v bruseljskih ­hodnikih.

Vodja britanske diplomacije ­Jeremy Hunt je na ministrskem zasedanju v Bruslju zavrnil kakršnekoli razmisleke o preklicu brexita. Vlada da nima takšnih namer in ljudi bi tak korak razjezil. V EU27 upajo, da ne bo zaostrovanja in da bo na koncu na Otoku le prevladal razum. Nemški zunanji minister Heiko Maas je opozoril na pričakovanje vseh, da bo brexit potekal urejeno in da bo dogovorjeno izpeljano. V vodstvu Unije se še niso odpovedali izrekanju želje, da bi Združeno kraljestvo preprečilo polomijo in ostalo v EU. A v podtonu takšnih želja je čedalje več pikrosti.

Preberite še:

Komentarji: