Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Skrajna desnica vse bliže večini v narodni skupščini

V prvem krogu slavil Nacionalni zbor, Macronovo zavezništvo pričakovano na tretjem mestu.
Najglasneje je bilo v štabu Nacionalnega zbora. FOTO: Francois Lo Presti/AFP

 
Najglasneje je bilo v štabu Nacionalnega zbora. FOTO: Francois Lo Presti/AFP  
30. 6. 2024 | 21:31
1. 7. 2024 | 15:56
4:53

Prvi krog prvih predčasnih volitev v Franciji po letu 1997, ko je predsednik Chirac razpustil parlament in je nastopila kohabitacija (za premiera je imenoval socialista Lionela Jospina), je zaznamovala visoka volilna udeležba tako v metropolitanski Franciji kot v njenih čezmorskih območjih. Najbolje – ne pa tudi absolutne večine – kaže desnim populistom, ki so dosegli 34 odstotkov glasov.

Po podatkih inštituta Ipsos in njegovega partnerja Talana za France Télévisions, Radio France, France24/RFI in LCP Assemblée Nationale Nacionalnemu zboru z 28,1 odstotka sledi Nova ljudska fronta, za njo je z 20,3 odstotka ​ Macronovo zavezništvo Skupaj, na četrtem mestu pa Republikanci z 10,2 odstotka.

Ob razglasitvi rezultatov vzporednih volitev ob 20. uri je bilo najglasneje seveda v taboru Nacionalnega zbora – pred goreče podpornike, ki so mahali s trobojnicami, je le nekaj minut zatem stopila Marine Le Pen. Gromko je oznanila, da je demokracija spregovorila, da so glasovi Francozov praktično »izbrisali macronistični blok«, hkrati pa opozorila, da bo odločilen šele drugi krog, in Francoze pozvala k dodatni mobilizaciji. Njen ljubljenec in morebitni prihodnji premier (najmlajši v zgodovini države) Jordan Bardella je namreč že večkrat poudaril, da bi vladal le z absolutno večino, te pa jim trenutni rezultati ne zagotavljajo. Po projekcijah Ipsosa in Talane se jim obeta od 230 do 280 poslanskih sedežev, zanjo pa bi jih potrebovali 289 (skupno jih je v narodni skupščini 577).

Marine Le Pen je pohvalila visoko volilno udeležbo in Francoze pozvala k dodatni mobilizaciji prihodnjo nedeljo. FOTO: Yves Herman/Reuters

 
Marine Le Pen je pohvalila visoko volilno udeležbo in Francoze pozvala k dodatni mobilizaciji prihodnjo nedeljo. FOTO: Yves Herman/Reuters  

Francozi na volišča – in na ulice

Mobilizacija je (bila) sicer ob teh zgodovinskih volitvah za Francijo, ki ji še nikoli ni vladala skrajna desnica, glavni projekt vseh osrednjih akterjev. In to uspešen: na zadnjih rednih parlamentarnih volitvah, na katerih je Macron v parlamentu izgubil absolutno večino, je bila do 12. ure udeležba v metropolitanski Franciji 18,4-odstotna, ob petih popoldne, ko objavijo osvežene podatke, pa 39,4-odstotna. Letos je bila do poldneva že 25,9-odstotna, ob 17. uri pa 59,4-odstotna. Ipsos in Talan sta ocenila, da bo ob koncu dneva 65,5-odstotna, kar bi pomenilo najvišjo po letu 1997 (68 odstotkov), medtem ko so drugi merilci javnega mnenja napovedali, da bo še bliže 70 odstotkom.

Zgodovinske volitve so torej poskrbele za preobrat ne le v tem, komu je šla večina glasov, ampak tudi, kar zadeva volilno udeležbo: Francozi za parlamentarne volitve ne kažejo veliko zanimanja, samo v obeh krogih zadnjih dvojih, v letih 2022 in 2017, jih denimo ni volila več kot polovica.

Nacionalni zbor je že ob rezultatih evropskih volitev oznanil konec macronizma; v Matignon bi poslali Jordana Bardello, ki pa bi vladal le z absolutno večino. FOTO: Yves Herman/Reuters

 
Nacionalni zbor je že ob rezultatih evropskih volitev oznanil konec macronizma; v Matignon bi poslali Jordana Bardello, ki pa bi vladal le z absolutno večino. FOTO: Yves Herman/Reuters  

Kratko, a intenzivno kampanjo, ki je zahtevala tudi hitre odločitve (kot ustanovitev Nove ljudske fronte, v katero so se povezali socialisti, Nepokorna Francija, Ekologisti, komunisti in drugi), so med drugim zaznamovali množični protesti proti skrajni desnici. Tako kot 9. junija, ko je Nacionalni zbor v Franciji slavil na evropskih volitvah, so se podporniki levice tudi včeraj zbrali na Trgu republike v Parizu.

Marine Le Pen v svojem govoru tudi njim, kot Macronu, ni ostala dolžna: levico, ki je, mimogrede, povedla v čezmorskih območjih Guadeloupe, Martinique in Francoska Gvajana, je označila za nasilno, antisemitsko in antirepublikansko ter poudarila, da v primeru njihove zmage nobenemu Francozu ne bodo kratene pravice – kvečjemu nasprotno.

Toda v predvolilnih soočenjih, v katerih je Nacionalni zbor zastopal Bardella, zavezništvo Skupaj vodja kampanje in aktualni premier Gabriel Attal, levico pa vsakič drug predstavnik, so njeni stranki med drugim najbolj očitali prav napovedi, da bo prepovedala zasedanje visokih javnih položajev imetnikom dvojnega državljanstva ter ukinila ius soli.

Osrednje predvolilne teme se sicer od evropskih volitev niso spremenile, v ospredju so predvsem migracije in kupna moč. Drugi krog volitev bo to nedeljo, 7. julija; Macronu pa člen ustave, ki ga je uporabil ob razpustitvi parlamenta, določa, da tega ne sme znova storiti v enem letu od zadnjih volitev.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine