Bruselj – Slovenija ima okviru povezovanja v EU bolj obrobno vlogo in druge članice se kvečjemu izjemoma odločajo, da jo v različnih projektih med prvimi izberejo za sodelovanje.
To je ena od ugotovitev iz velikega projekta možganskega trusta
Evropski svet za zunanje zadeve (ECFR) Raziskovanje koalicij v EU. V njem so analizirali povezovanje držav članic, njihovo prepletenost in skupne interese. Po osnovnem rezultatu, koalicijskem potencialu, je Slovenija na 26. mestu. Za njo sta le Hrvaška in Ciper. V lani maja objavljeni raziskavi sta bili slabše uvrščeni od Sloveniji še Malta in Bolgarija.
Slovenija je bila po merilih (največja odzivnost, skupni interesi, najpogostejše vzpostavljanje stikov) na 25. mestu. Pozitivno je izstopala le pri merilu zavezanosti poglabljanju integracije, kjer je bila na 14. mestu. Po skupnem vplivu je bila skupaj s Hrvaško, Latvijo in Malto na samem dnu lestvice. V raziskavi, objavljeni prejšnji teden, je sodelovalo 877 strokovnjakov iz vlad, parlamentov, možganskih trustov, univerz in medijev. Med njimi jih je bilo 26 iz Slovenije.
Zgolj sosednji Hrvaška in v manjši meri Avstrija kažeta opaznejši interes, da med pet držav članic, s katerimi najprej vzpostavijo stik v zadevah s področja EU, vključita Slovenijo, je pokazala analiza ECFR
Po izsledkih ankete med strokovnjaki bi se že na Hrvaškem tamkajšnja vlada prej povezala z Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko in Poljsko. V avstrijskem primeru je Slovenija šele na enajstem mestu. Slovenski sodelujoči sicer sodijo, da ima Slovenija največ skupnih interesov z Nemčijo, Belgijo in Luksemburgom. Po drugi strani imajo Slovenijo najbolj opazno v svojem krogu skupnih interesov Hrvaška, Slovaška, Avstrija, Madžarska in Italija. Predvsem pri vprašanju o največjem razočaranju je ugotovitev strokovnjakov enotna: Hrvaška in Slovenija sta največje razočaranje druga za drugo.
Na posameznih vsebinskih področjih med partnerji, s katerimi želijo njihove vlade sodelovati, imata večji interes za Slovenijo spet le Hrvaška in Avstrija. Obe zanima Slovenija pri vprašanjih azila, priseljevanja, skupne mejne policije. Slovenski strokovnjaki so sicer kot prednostna področja za Slovenijo v EU navedli skupno priseljensko politiko, območje z evrom, polno delovanje enotnega trga. Pri vseh kot glavne partnerje vidijo Nemčijo, Francijo, Italijo, Belgijo in Avstrijo. Teme, kot so podnebna politika ali odnosi EU z Rusijo, niso pri vrhu slovenskih prioritet.
Najbolj zaželena je Nemčija

Povezave med članicami EU. FOTO: Delo
Zaradi narave delovanja EU je razumljivo, da nobena mlajša ali manjša članica ni izstopajoča akterka na bruseljskem odru. Kljub temu so okoli sredine lestvice koalicijskega potenciala manjše članice, kot so Avstrija, Estonija, Finska, Luksemburg, Madžarska, Slovaška. K temu pripomore njihova geografska umeščenost in regionalno povezovanje. Za sodelovanje z Estonijo, ki je na 12. mestu, so še posebno zainteresirane baltske in skandinavske države. Madžarska, ki je mesto za njo, ima močno zaslombo v drugih treh državah Višegrajske skupine.Tako kot že po lanski raziskavi ECFR je po vlogi, vplivu in zaželenosti sodelovanja na vrhu Nemčija. Sledita dve veliki, ustanovni članici – Francija in Italija. Med najbolj želenimi za povezovanje so še Nizozemska, Španija in Švedska. Združeno kraljestvo je z bližajočim se brexitom končalo na devetem mestu.
Nepomembni
Na vprašanje, s katerimi članicami (največ pet) bi vaša vlada vzpostavila stik v zadevah, povezanih s politiko EU, so ob osmih Hrvatih in treh Avstrijcih Slovenijo navedli še po en sodelujoči strokovnjak iz Italije, Madžarske in Poljske.
Osnovna razdelitev ECFR je na pet skupin članic. Nekaj jih je v več kot eni skupini. Gre za ustanovnih šest, južnih sedem, štiri članice Višegrajske skupine, velikih šest, vplivnih sedem. Baltska trojica in štiri druge države – poleg Bolgarije, Hrvaške in Romunije tudi Slovenija – so zunaj razdelitve.
V skupinah velikih in ustanovnih je razvidno, da se najraje povezujejo med sabo in da vidijo skupne interese. »Podatki jasno kažejo, da EU razpada v bilateralna partnerstva in majhne skupine, ki zaradi različnih prioritet ne morejo dati evropskemu projektu večjih novih impulzov,« ugotavljajo avtorji študije. Opozarjajo, da moč Nemčije in Francije – čeprav je povezava med njima najmočnejša – slabi. Parizu in Berlinu da ne uspe oblikovati delovanja zmožne koalicije voljnih, ki bi si strateško prizadevala za poglabljanje evropske povezave.
Že lani so v ECFR ugotavljali tri glavne vzroke za nastajanje koalicij. Ker se v EU največ odloča na medvladni ravni, se morajo države povezovati pred odločanjem. Več ko je članic, več je povezovanja za doseganje soglasja ali zadostnega števila glasov. Tretji razlog je, da so koalicije sestavni del večje prožnosti (diferenciacije) v integraciji. Z brexitom, ki bo težišče moči pri odločanju na ravni EU premaknil proti jugu, se že vse jasneje organizirajo severne »hanzeatske« članice med Severnim morjem in Baltikom.
Kako naj Slovenija zaščiti svoje interese v EU?
Izr. prof. dr. Sabina Lange, višja predavateljica na Evropskem inštitutu za javno upravo v Maastrichtu:
»Zadnja raziskava ECFR pokaže, da ima Slovenija potencial biti partner, ko gre za razprave o prihodnosti Unije v smeri njenega poglabljanja. Zdi se, da je to njena najrazvidnejša drža v EU med vprašanji, ki jih je postavil ECFR. V času, ko so na obzorju spremembe ustroja Unije, je to dobro izhodišče, predvsem v zvezi z dvema drugima stalnicama slovenske politike v EU, ki pa se v raziskavi ECFR nista izrazili: to sta zavzemanje za evropsko perspektivo Zahodnega Balkana in aktivna podpora reformam v smeri vladavine prava. Slovenija svoje interese lahko zaščiti z argumentacijo, konsistentnostjo, usklajenim delovanjem širokega nabora njenih akterjev v celotnem spektru njenih zunanjih odnosov in vzpostavitvijo partnerstev s podobno mislečimi državami. Evropske volitve in kadrovske pretrese po njih bo treba izkoristiti za okrepitev in uveljavitev točno tam, kjer je Slovenija najmočnejša. Prihajajoče predsedovanje svetu leta 2021 ponuja priložnost za opaznejšo in vplivnejšo vlogo Slovenije v EU.«
Dragan Barbutovski, analitik evropskih zadev in direktor zavoda Evropa misli:
»Slovenija potrebuje nov model koordinacije evropskih politik doma, na evropski parket pa mora začeti prihajati z inovativnimi predlogi. Samo tako si bomo prislužili sedež v skupini najbolj povezanih držav članic EU. Za to potrebujemo novo telo na ravni predsednika vlade, ki bo ozdravilo največjo rakavo rano slovenske politike do EU, pregovorno nedelujočo koordinacijo med ministrstvi in vladnimi službami. Telo, ki bo usklajevalo pripravo stališč Slovenije do predlogov EU, ustvarilo lastne ideje o prihodnosti EU, bedelo nad implementacijo evropske zakonodaje doma in preprečilo strožje izvajanje evropskih pravil od potrebnega, ker tako sami sebe delamo nekonkurenčne, in ki bo začelo pisati zgodbo predsedovanja Slovenije EU leta 2021. Ta mora biti začetek precej širše pobude oblikovanja zrele in samozavestne 'Nove Slovenije po tridesetem': kjer bomo v eno zgodbo združili promocijo države, javno diplomacijo, turistično promocijo, spodbujanje investicij, podjetništva in inovacij ter sodelovanja med ljudmi.«
Komentarji