Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Slovo Johna Lewisa, ikone boja proti rasizmu v ZDA

Bil je demokratski kongresnik, v 60. letih minulega stoletja je protestiral z Martinom Luthrom Kingom ml.
John Lewis je bil eden »velikih šestih« vodij za državljanske pravice, med katerimi je bil tudi umorjeni Martin Luther King ml. FOTO: Jason Reed/Reuters
John Lewis je bil eden »velikih šestih« vodij za državljanske pravice, med katerimi je bil tudi umorjeni Martin Luther King ml. FOTO: Jason Reed/Reuters
V. U.
18. 7. 2020 | 09:26
18. 7. 2020 | 09:32
2:57
Ameriški kongresnik in borec za državljanske pravice John Lewis, ki je skupaj z ubitim Martinom Luthrom Kingom ml. v 60. letih prejšnjega stoletja protestiral za spremembe ameriške družbe in bil tudi brutalno pretepen – policisti so ga pretepli skoraj do smrti –, je izgubil boj z rakom, poročajo ameriški mediji.

Umrl je včeraj v starosti 80 let, usoden zanj je bil rak na slinavki. Novico o njegovi smrti je potrdila Nancy Pelosi, ki ga je označila za titana ameriškega gibanja za državljanske pravice. Klub bolezni je bil še junija aktiven ob razmahu protestov po smrti Georga Floyda.

Rodil se je leta 1940 v Alabami, kot piše STA, je že pri 21 letih v začetku 60. let prejšnjega stoletja postal ustanovni član borcev za državljanske pravice temnopoltih Američanov, ki so se borili proti rasni segregaciji v javnem prevozu ter postal eden vidnih borcev za enakost in pravico.
 

Zadnji preživeli govorec s pohoda na Washington


Bil je eden »velikih šestih« vodij za državljanske pravice, med katerimi je bil tudi Martin Luther King ml. Bil je tudi najmlajši soorganizator zgodovinskega pohoda na Washington 28. avgusta leta 1963, na katerem je imel Luther King mlajši znameniti govor »Imam sanje«. Na njem je več kot 200.000 ljudi zahtevalo enakopravnost za vse državljane, govor pa je imel tudi Lewis, ki je bil še zadnji preživeli govorec tega pohoda.

Dve leti pozneje je skoraj izgubil življenje, ko je vodil več sto ljudi čez most v mestu Selma v zvezni državi Alabama na pohodu za volilne pravice temnopoltih. Takrat je miroljubne protestnike, da bi pohod preprečila, napadla policija z orožjem, gumijevkami, solzivcem in psi. Na ta dan, ki je postal znan kot krvava nedelja, je Lewis utrpel pok lobanje.

Z Emmanuelom Macronom pred spomenikom Martinu Luthru Kingu ml. v Washingtonu. FOTO: Eric Baradat/AFP
Z Emmanuelom Macronom pred spomenikom Martinu Luthru Kingu ml. v Washingtonu. FOTO: Eric Baradat/AFP


Petdeset let zatem je leta 2015 skupaj z Barackom Obamo, prvim temnopoltim ameriškim predsednikom, znova prečkal ta most ob obeležitvi obletnice pohoda.

Bil je dolgoletni član kongresa. Vanj je bil prvič izvoljen leta 1986. Ob smrti so se mu poklonili tako demokratski kot republikanski kongresniki. Senator Mitch McConnell, vodja republikancev v senatu, je Lewisa izpostavil kot pionirskega vodjo gibanja za državljanske pravice, ki je tvegal svoje življenje v boju proti rasizmu in se zavzemal za enakopravnost.

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine