Solzivec nad protestnike pred Belo hišo

Trump uveljavlja zakonodajo, ki mu omogoča pošiljanje varnostnih sil po vseh ZDA.
Fotografija: Ameriški predsednik Donald Trump z Biblijo v roki po razganjanju protestnikov pred Belo hišo. FOTO: Tom Brenner/Reuters
Odpri galerijo
Ameriški predsednik Donald Trump z Biblijo v roki po razganjanju protestnikov pred Belo hišo. FOTO: Tom Brenner/Reuters

New York – Ameriški predsednik Donald Trump je včeraj uveljavil zakonodajo iz leta 1807, ki mu sredi nemirov po policijskem uboju temnopoltega Georgea Floyda omogoča, da v zvezne države napoti dodatno policijsko in vojaško pomoč. »Moja administracija je zavezana pravici za Georgea in njegovo družino, ni umrl zaman,« je samoimenovani predsednik zakona in reda izjavil pred Belo hišo. »Ne smemo pa dovoliti, da bi upravičene vzklike miroljubnih protestnikov preglasila jezna drhal!« Medtem ko je govoril, je policija s solzivcem razganjala protestnike v bližini.



V petek so morali republikanskega predsednika pred pobesnelo množico za nekaj časa skriti v bunker, zdaj z zakonodajo iz začetka devetnajstega stoletja pripravlja teren za pošiljanje zveznih varnostnih sil po vseh ZDA. Zadnjič je to leta 1992 naredil 41. predsednik ZDA George H. W. Bush med nemiri v Los Angelesu po policijskem pretepu temnopoltega Rodneyja Kinga. Leta 1991 je priča s kamero posnela ta pretep, ko so bili policisti oproščeni, pa so izbruhnili celotedenski nemiri z več kot desetimi mrtvimi, več tisoč poškodovanimi ter neštetimi izropanimi in požganimi trgovinami. V kasnejšem sojenju sta bila dva od štirih policistov obsojena na zaporne kazni, King pa je prejel skoraj štiri milijone dolarjev odškodnine.

Tisoči protestnikov v Minneapolisu. FOTO: Lindsey Wasson/Reuters
Tisoči protestnikov v Minneapolisu. FOTO: Lindsey Wasson/Reuters


Rodneyja Kinga je leta 2012 zaročenka našla mrtvega na dnu bazena s sledovi mamil in alkohola v telesu – na 28. obletnico utopitve njegovega očeta alkoholika v kopalniški banji. George Floyd je, nasprotno, umrl že med aretacijo, njegova smrt pa je globoko prizadela neštete temnopolte in druge Američane ter spodbudila uničujoče nemire v številnih ameriških mestih. Trump zdaj po zgledu predsednika Busha starejšega sporoča, da bo »hitro rešil problem«, tako da bo poslal vojsko v vsa ameriška mesta, ki ne branijo življenja in lastnine svojih prebivalcev.

V bližini Bele hiše je bilo mogoče videti vojaška vozila, Trump pa se je po odstranitvi protestnikov v spremstvu obrambnega ministra Marka Esperja, pravosodnega Williama Barra in drugih odpravil čez park pred Belo hišo do bližnje cerkve, ki so jo v nedeljo poškodovali protestniki. S Svetim pismom v roki je spregovoril o reševanju položaja »s pravo in strastno ljubeznijo do naše države«, nad čemer je episkopalna škofinja Mariann Edgar Budde izrazila ogorčenje.

Člani nacionalne garde v St. Paulu, Minnesota. FOTO: Scott Olson/AFP
Člani nacionalne garde v St. Paulu, Minnesota. FOTO: Scott Olson/AFP


Trump je pred tem guvernerje zveznih držav označil za šibke in jih pozval k prevzemu nadzora nad uničevalnimi protesti. V številnih mestih so kljub temu tudi v zadnji noči razbijali in ropali trgovine ter se spopadali s policisti, ponekod pa so protestniki, policisti ali celo oboji klečali v priznanje težavnega položaja afriških Američanov. Iz Davenporta v Iowi so poročali o dveh mrtvih udeležencih protestov in ranjenem policistu. 


 

Preberite še:

Komentarji: