Sprti sosedi pišeta novo poglavje
Eritreja in Etiopija vzpostavljata diplomatske odnose.
Odpri galerijo
Zgodovinsko izboljšanje odnosov med Etiopijo in Eritrejo po srečanju etiopskega premiera Abiya Ahmeda in eritrejskega predsednika Isaiasa Afwerkija ne glede na morebitne težave odmeva v mednarodni skupnosti. FOTO: Reuters
Po desetletjih konfliktov Etiopija in Eritreja začenjata novo poglavje v medsebojnih odnosih, v Asmari in Adis Abebi ta teden potekajo »zgodovinska« srečanja.
Po tem, ko je minulo nedeljo eritrejsko prestolnico obiskal etiopski premier Abiy Ahmed in skupaj z eritrejskim predsednikom Isaiasom Afwerkijem podpisal izjavo o miru in prijateljstvu, se danes v etiopski prestolnici mudi še eritrejski predsednik. Vzrok za »zgodovinskost« njunih srečanj je predvsem mirovni dogovor, ki sta ga voditelja podpisala v ponedeljek v Asmari. Dokument poleg zaključka vojnega stanja predvideva tudi ponovno obojestransko vzpostavitev transportnih, trgovinskih in telekomunikacijskih povezav. Eritrejci in Etiopijci bodo tako po več kot dvajsetih letih imeli priložnost obiskati sosednjo državo. Medtem ko je na spletni strani etiopske letalske družbe Ethiopian Airlines razvidno, da bo prvo letalo proti Eritreji poletelo 18. julija, se za etiopsko industrijo odpirajo eritrejska pristanišča.
Izboljšanje odnosov sledi menjavi na vrhu etiopske vlade, na čelo katere je aprila stopil spremembam naklonjeni premier Ahmed. Tudi nedeljsko »zgodovinsko« srečanje voditeljev do nedavnega sprtih sosed je posledica Ahmedove pripravljenosti na spremembo dolgoletnega statusa quo. Ahmed je bil v Asmaro povabljen po tem, ko je prejšnji mesec na presenečenje vseh priznal mejo med državama, kot jo je leta 2002 določila strokovna komisija Združenih narodov. Etiopija bo, upoštevajoč določila komisije, Eritreji prepustila mesto Badme. Gre za potezo etiopskih oblasti, ki jo poznavalci ocenjujejo za prelomno.
Od začetka sovražnosti med Etiopijo in Eritrejo – v obeh državah so stalnica tudi notranja trenja – je minilo več kot petdeset let. Po tem, ko se je eritrejska osamosvojitvena vojna po dobrih tridesetih letih končala z nastankom države leta 1993, so obmejni spori državi ponovno vodili v vojno leta 1998.
Eritreja in Etiopija sta se dve leti pozneje z alžirskim sporazumom zavezali k spoštovanju določil strokovne komisije ZN, a zaveza je bila vse do pred kratkim samo mrtva črka na papirju. Zaradi dolgoletnih sporov med državama poznavalci opozarjajo na morebitne težave pri implementaciji mirovnega dogovora. V International Crisis Group, denimo, napovedujejo upore ob meji živečih skupnosti, saj se bodo te ob premiku meja znašle v sosednji državi.
»Zgodovinsko« izboljšanje odnosov med Etiopijo in Eritrejo ne glede na morebitne težave odmeva v mednarodni skupnosti. Novo poglavje v etiopsko-eritrejskih odnosih je ta teden v etiopski prestolnici podprl generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Gutteres je nadalje menil, da je treba v smislu izboljšanih odnosov med Etiopijo in Eritrejo razmisliti tudi o sankcijah proti Eritreji, ki so bile uvedene leta 2009 zaradi namigovanj o pomoči države teroristični skupini Al Šabab.
Po tem, ko je minulo nedeljo eritrejsko prestolnico obiskal etiopski premier Abiy Ahmed in skupaj z eritrejskim predsednikom Isaiasom Afwerkijem podpisal izjavo o miru in prijateljstvu, se danes v etiopski prestolnici mudi še eritrejski predsednik. Vzrok za »zgodovinskost« njunih srečanj je predvsem mirovni dogovor, ki sta ga voditelja podpisala v ponedeljek v Asmari. Dokument poleg zaključka vojnega stanja predvideva tudi ponovno obojestransko vzpostavitev transportnih, trgovinskih in telekomunikacijskih povezav. Eritrejci in Etiopijci bodo tako po več kot dvajsetih letih imeli priložnost obiskati sosednjo državo. Medtem ko je na spletni strani etiopske letalske družbe Ethiopian Airlines razvidno, da bo prvo letalo proti Eritreji poletelo 18. julija, se za etiopsko industrijo odpirajo eritrejska pristanišča.
Izboljšanje odnosov sledi menjavi na vrhu etiopske vlade, na čelo katere je aprila stopil spremembam naklonjeni premier Ahmed. Tudi nedeljsko »zgodovinsko« srečanje voditeljev do nedavnega sprtih sosed je posledica Ahmedove pripravljenosti na spremembo dolgoletnega statusa quo. Ahmed je bil v Asmaro povabljen po tem, ko je prejšnji mesec na presenečenje vseh priznal mejo med državama, kot jo je leta 2002 določila strokovna komisija Združenih narodov. Etiopija bo, upoštevajoč določila komisije, Eritreji prepustila mesto Badme. Gre za potezo etiopskih oblasti, ki jo poznavalci ocenjujejo za prelomno.
Od začetka sovražnosti med Etiopijo in Eritrejo – v obeh državah so stalnica tudi notranja trenja – je minilo več kot petdeset let. Po tem, ko se je eritrejska osamosvojitvena vojna po dobrih tridesetih letih končala z nastankom države leta 1993, so obmejni spori državi ponovno vodili v vojno leta 1998.
Implementacije mirovnih določil ne bo brez težav
Eritreja in Etiopija sta se dve leti pozneje z alžirskim sporazumom zavezali k spoštovanju določil strokovne komisije ZN, a zaveza je bila vse do pred kratkim samo mrtva črka na papirju. Zaradi dolgoletnih sporov med državama poznavalci opozarjajo na morebitne težave pri implementaciji mirovnega dogovora. V International Crisis Group, denimo, napovedujejo upore ob meji živečih skupnosti, saj se bodo te ob premiku meja znašle v sosednji državi.
»Zgodovinsko« izboljšanje odnosov med Etiopijo in Eritrejo ne glede na morebitne težave odmeva v mednarodni skupnosti. Novo poglavje v etiopsko-eritrejskih odnosih je ta teden v etiopski prestolnici podprl generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Gutteres je nadalje menil, da je treba v smislu izboljšanih odnosov med Etiopijo in Eritrejo razmisliti tudi o sankcijah proti Eritreji, ki so bile uvedene leta 2009 zaradi namigovanj o pomoči države teroristični skupini Al Šabab.
