Teorije zarote o »kitajskem virusu«

New York – Virus izvira iz Kitajske, a gre za eno tistih stvari, ki se pač zgodijo, je na eni zadnjih tiskovnih konferenc poudaril ameriški predsednik Donald Trump. »Nihče ni kriv!« Pred tem se je v Washingtonu in Pekingu že dobro razdivjala besedna vojna o izvoru koronavirusa.

Pomočnik ameriškega državnega sekretarja za vzhodno Azijo David Stilwell je v petek na pogovor poklical kitajskega veleposlanika v Washingtonu, potem ko je predstavnik za tisk zunanjega ministrstva v Pekingu javno omenjal morebitni ameriški izvor wuhanske epidemije. »Kdaj je nastopil ameriški bolnik nič, koliko ljudi je okuženih, kje so imena bolnišnic?« je tvital Zhao Lijian. »Mogoče je epidemijo v Wuhan prinesla ameriška vojska?« Priložil je posnetek pričanja direktorja Centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni Roberta Redfielda v ameriškem kongresu, ki je govoril o domnevnih žrtvah gripe, pri katerih so posmrtno odkrili koronavirus.



V State Departmentu so ameriškim medijem zaupali, da je bil kitajski veleposlanik med ostrim karanjem »zelo defenziven«, poznavalci pa korenine spora vidijo v ameriškem poudarjanju kitajskega ali wuhanskega virusa namesto uradnega imena covid-19 ali koronavirus. Ameriške teorije zarote še spodbuja pisanje hongkonškega časopisa o prvem kitajskem primeru že sredi lanskega novembra. Tudi svetovalec ameriškega predsednika za nacionalno varnost Robert O'Brien je Pekingu očital začetno prikrivanje epidemije, republikanski senator iz Arkansasa Tom Cotton pa je celo domneval, da virus v resnici izhaja iz wuhanskega inštituta za virologijo.
 

Novi ameriški nacionalizem

Republikanski kongresnik Devin Nunes, eden najtesnejših Trumpovih zaveznikov na Capitol Hillu, spominja na preganjanje zdravnikov, ki so prvi opozarjali na pandemijo, in celo na smrt žvižgačev. Kitajska raje opozarja na svoje neznanske žrtve za omejitev virusa z osamitvijo skoraj šestdesetih milijonov ljudi. Zdaj sami pomagajo Italiji, kitajski milijarder Jack Ma pa stotisoče testov in mask obljublja tudi ZDA. To bo morda le še bolj razjezilo zagovornike Trumpove doktrine »najprej Amerika«, ki opozarjajo na veliko odvisnost ZDA tudi od kitajske proizvodnje zdravil. Kitajska podjetja namreč dobavljajo do devetdeset odstotkov vseh antibiotikov in veliko večino številnih drugih nujnih zdravil.



V enem najbolj vročih trenutkov spora zaradi koronavirusa je kitajska tiskovna agencija Xinhua že namigovala na možnost ustavitve izvoza, kar naj bi ZDA potisnilo v »pekel epidemije«. Koronavirus je najbolj nevaren bolnikom z drugimi boleznimi, milijoni Američanov pa so odvisni od kitajske proizvodnje zdravil proti srčnim boleznim, sladkorni in drugemu. Mnogi se sprašujejo, kako so lahko dovolili takšno odvisnost od države, ki proizvaja tudi veliko večino v ZDA ilegalno prodanih opioidov.

Predsednik Trump sredi pandemije raje poudarja kitajsko privolitev v nakupe velikih količin ameriških kmetijskih izdelkov, a je sedanja ameriška administracija največja prepreka kitajskemu širjenju telekomunikacijske in drugih tehnologij po vsem svetu. Odnosi med državama se zato lahko kmalu spet zaostrijo, zlasti če bodo sedanja pomanjkanja osnovne zdravniške opreme in zdravil še povečala odločenost republikanskega predsednika za vračanje industrije domov.



V skladu s tem ameriški konservativni komentatorji domnevajo, da bi v Pekingu za zmagovalca novembrskih volitev veliko raje videli demokratskega predsedniškega kandidata Joeja Bidna, če bo ta, kot zdaj kaže, prevladal nad vermontskim senatorjem Berniejem Sandersom. Nekdanji podpredsednik je na enem od letošnjih predvolilnih soočenj kitajskega predsednika Xi Jinpinga res imenoval huligan, ki je v delovna taborišča spravil milijone, a po prepričanju konservativnih političnih nasprotnikov prav Biden pooseblja »globalistično« omogočanje kitajske industrijske nadvlade nad ZDA.

Demokratični socialist Sanders z leve strani kritizira Bidnovo dolgoletno zavzemanje za radikalno zmanjšanje ameriških trgovinskih ovir za Kitajsko, republikanski nasprotniki pa s prstom kažejo tudi na pomembne posle Bidnovega sina Hunterja na Kitajskem, potem ko se je ta že s svojim delovanjem v Ukrajini znašel v samem središču poskusa razrešitve predsednika Trumpa. Kritiki republikanskega predsednika nasprotno verjamejo, da je Pekingu všeč prav novi ameriški nacionalizem, ki je do evropskih in drugih zaveznikov pogosto še veliko bolj grob kot do svetovnih diktatur.