Plenković: Vlada za prizadeta območja razglasila katastrofo

Tla na območju Petrinje se še vedno niso umirila, zjutraj so se stresla že dvakrat. Arhitekt Ivan Križić poziva h kazenski odgovornosti zaradi slabe gradnje.
Fotografija: FOTO: Damir Sencar/AFP
Odpri galerijo
FOTO: Damir Sencar/AFP

Skoraj teden dni po hudem potresu na Hrvaškem, ki je prizadel območje Petrinje, Gline in Siska, se tla še vedno niso umirila. Danes zjutraj ob 4.20 je bil potres 40 kilometrov jugovzhodno od Zagreba z epicentrom dva kilometra severovzhodno od porušene Petrinje. Moč potresa je bila 3,7, poroča Evropsko-mediteranski seizmološki center. Po podatkih slovenske agencije za okolje (Arso) je bila magnituda 2,9. Potres so čutili po celotni osrednji Hrvaški in celo v Sloveniji, navaja Index.hr. Ob 7.49 zjutraj pa so se tla še močneje stresla 33 kilometrov vzhodno od Karlovca z magnitudo 4,5, navaja EMSC. Arso piše, da je bila magnituda potresa 3,8. Potres so čutili tudi v vzhodni Sloveniji, po navajanju Arsa tudi v Ljubljani z okolico.
 

Plenković: Razglašamo katastrofo


Hrvaški premier Andrej Plenković je danes sporočil, da se je vlada odločila, da bo razglasila katastrofo v siško-moslavški županiji ter delih Zagreba in Karlovške županije, piše Jutarnji list. Kot je povedal, so namreč na podlagi načela postopnosti v zadnjih dneh s terena in od ministra za notranje zadeve prek sistema civilne zaščite dobili informacije o obsegu škode in posledicah za delovanje življenja. Kot je na zasedanju vlade dejal Plenković, je rušilni potres povzročil ogromno škode na velikem območju, tla se še vedno tresejo, a kot je zatrdil, to ne pomeni, da bi morali biti državljani v strahu, pozornost pa ni odveč. Po njegovih besedah je vlada ob potresu reagirala hitro, na terenu je bil kmalu tudi sam državni vrh, ki je obiskal prizadeta mesta. 

Andrej Plenković. FOTO: Johanna Geron/AFP
Andrej Plenković. FOTO: Johanna Geron/AFP


Dejal je, da v tej situaciji ne bo nihče ostal sam. Razume pomisleke in težke okoliščine župana Petrinje Darinka Dumbovića, vendar ve, da so z njim in z občani Petrinje vsi in da bo to mesto dobilo več in več podpore. »Veliko smo naredili na področju zdravstva. Dve bolnišnici sta bili tako rekoč evakuirani, pacienti pa oskrbovani. Minister za zdravje Vili Beroš je dejal, da je del stavb v bolnišnici v Sisku tak, da lahko v njih ostanejo, zato bodo lahko, kot ocenjujejo v prvih dneh, sprejeli več kot 50 bolnikov.« Plenković se je zahvalil mnogim, ki so vplačali sredstva za pomoč ljudem v tej situaciji. Dejal je, da gre za odličen znak podpore in želje po pomoči. Vlada se trenutno sooča z dvema krizama, z epidemijo covida-19 in s potresi, zato so se odločili, da bodo razglasili katastrofo in ustanovili sedež, ki ga bo vodil Tomo Medved, je dejal Plenković in zaključil: »Pokazali bomo, da imamo moč za spopadanje s posledicami te krize in odprli perspektivo za normalizacijo življenja in obnovo.« 

Odstranjevanje posledic rušilnega potresa. FOTO: Damir Sencar/AFP
Odstranjevanje posledic rušilnega potresa. FOTO: Damir Sencar/AFP




Območje Petrinje je sicer od prejšnjega tedna streslo že približno 400 potresov, kot je znano, je bil najhujši v torek, 29. 12., ob 12.19, ki je dosegel magnitudo 6,2. Seizmolog Krešimir Kuk je, kot povzema Jutarnji list, včeraj za hrvaško RTL dejal, da je možnost, da bi se na istem mestu zgodil še en hujši potres, majhna. Potresi se pri nas dogajajo ves čas in nikakor ni mogoče napovedati, ali eden ali več potresov na istem epicentralnem območju pomeni začetek niza in da bo sledil močnejši potres.

Tudi današnja dva močnejša sunka, ki so ju čutili na širšem območju osrednje Hrvaške, sta del istega območja v siško-moslavški županiji, v kateri se tla nenehno tresejo že od prejšnjega ponedeljka, je danes potrdil zagrebški seizmolog Kuk v pogovoru za regionalno televizijo N1. Kot je poudaril, je običajno, da se tla tresejo še nekaj časa po takšnem potresu, kot je bil prejšnji teden. »Torkov potres je povzročil veliko motnjo in potem običajno sledi vrsta potresov, da se znova vzpostavi ravnovesje,« je pojasnil. Povedal je, da je bila večina sunkov v siško-moslavški županiji v zadnjem tednu dni z magnitudami med 2 in 3, z izjemo nekaj močnejših potresov, kot sta bila današnja dva. Meni, da je dobro, da se z nizom popotresnih sunkov sprošča energija, ker je potem manjša verjetnost za nov močnejši potres na istem območju. Pričakuje, da se bodo popotresni sunki na tem območju južno od Zagreba sčasoma umirili in bodo manj pogosti.

Posledice potresa. FOTO: Blaž Samec/Delo
Posledice potresa. FOTO: Blaž Samec/Delo


V Petrinji se je v nedeljo med odpravljanjem posledic torkovega potresa smrtno ponesrečil prostovoljec. Po poročanju hrvaških medijev je padel s strehe in umrl na kraju nesreče. Med zahtevnim delom sta se na območju siško-moslavške županije poškodovala tudi dva tamkajšnja gasilca. Skupno so med gasilci doslej našteli šest poškodovanih. V najhuje prizadetem mestu torkovega rušilnega potresa je namreč zaradi vremena delo precej nevarno. Zaradi dežja so strehe mokre, pri delu imajo težave celo gasilci, ki so takšnega dela vajeni.

Prostovoljci odstranjujejo dele poškodovanih streh. FOTO: Denis Lovrović/AFP
Prostovoljci odstranjujejo dele poškodovanih streh. FOTO: Denis Lovrović/AFP


Kot je v nedeljo poročala STA, gasilci odstranjujejo poškodovane dimnike in strešnike ter sanirajo strehe, prav tako izvajajo varovanje nevarnih območij. Samo v soboto je poleg vseh razpoložljivih enot siško-moslavške županije pri delu sodelovalo še 488 gasilcev s 122 gasilskimi vozili iz 17 gasilskih enot iz drugih okrožij in državnih gasilskih enot. Zaradi izjemno težkih delovnih pogojev je hrvaška gasilska zveza gasilcem zagotovila tudi psihološko podporo na terenu, je pojasnil glavni gasilski poveljnik Slavko Tucaković.

Skupaj s ponesrečenim prostovoljcem je tako torkov potres zahteval osem smrtnih žrtev.

image_alt
V mestu, kjer nihče še dolgo ne bo spal v hiši


FOTO: Blaž Samec/Delo
FOTO: Blaž Samec/Delo


V prizadetih mestih se nadaljuje sanacija, na delu je vsak dan na stotine prostovoljcev, gasilcev in druge pomoči. Ta sicer prihaja z vseh koncev Hrvaške in okolice. 
 

»Takšna gradnja je zločin«


Arhitekt Ivan Križić je za N1 komentiral situacijo po potresu v siško-moslavški županiji. Dejal je, da zakoni jasno predpisujejo način gradnje in da lahko slabo gradnjo v Petrinji (staro mesto jedro je bilo popolnoma uničeno, stavbe v državni lasti so bile slabo vzdrževane) po vojni imenujemo le – kriminal, zločin. »Takšna situacija in posledic se ne bi smele zgoditi, to je kriminal in zato se morajo nanje odzvati službe. Prepričan sem, da gre za postopek, ki mora vstopiti na področje raziskovanja kazenske odgovornosti,« je bil oster Križić. Pravi, da se odpirajo ključni problemi, na katere so že opozarjali in na katere še vedno ni odgovorov, rešitev. Začeli niso niti resnejše obnove v Zagrebu, veliko stvari je zdaj spet poškodovanih, tudi če so bile določene stvari sanirane. Stvari morajo potekati hitreje in bolj sistematično, da bo celoten postopek v Zagrebu hitrejši in varnejši za državljane, njegove besede povzema Jutarnji list.

FOTO: Damir Sencar/AFP
FOTO: Damir Sencar/AFP


Po njegovem mnenju bi bila zdaj za siško-moslavško županijo najhitrejša rešitev razširitev obstoječega zakona: »Že od začetka smo zagovarjali zakon, ki bi urejal sistem financiranja obnove. V tem smislu je najhitreje ta zakon razširiti, da bodo ta območja čim prej financirana in obnovljena, v Zagrebu so že dolgo čakali skladi in to je predstavljalo težavo. Ključne težave na tem področju s tem zakonom ne bodo rešene, premoženjskopravna razmerja in kakovost gradnje, veliko večja težava pa je tudi dejstvo, da je bilo območje demografsko in ekonomsko mrtvo. Brez sistematičnega razmišljanja o tem, kako obnoviti območje, vendar ne stavb, temveč življenje, obnova stavb ne bo prinesla nobenega napredka.«

Preberite še:

Komentarji: