Trump odhaja na G20 ob žuganju iz senata
Dogajanje doma, predvsem grozeča ruska preiskava, pomembno vpliva na zunanjo politiko ameriškega predsednika
Odpri galerijo
Vojna v Jemnu je povzročila veliko lakoto, zaradi katere naj bi umrlo že 85.000 otrok. FOTO Reuters
Popotnica ameriškega predsednika v Argentino je kljubovanje zgornjega doma kongresa, ki načrtno maje ameriško zavezništvo s Savdsko Arabijo, dokler ne bodo dobili poročila obveščevalne agencije Cia o smrti savdskega oporečnika Džamala Hašodžija. Hkrati nad njim visi vse bolj temen oblak tako imenovane ruske preiskave.
Krvavi uboj savdskega novinarja je povzročil ostre odzive v ameriškem kongresu. Tudi vidni republikanski senatorji zahtevajo, naj ZDA prekinejo povezave s savdskim prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom, ki je po mnenju ameriških obveščevalcev vpleten v smrt Hašodžija. Ker Bela hiša ni odobrila kongresne predstavitve poročila Cie, so v sredo protestno dovolili razpravo o zakonu, s katerim bi omejili predsednikova pooblastila za ameriško sodelovanje v vojni v Jemnu. Zunanji minister Mike Pompeo in obrambni Jim Mattis sta sicer za zaprtimi vrati prepričevala senatorje, da je Savdska Arabija ključna zaveznica ZDA in zato bi ji morali še naprej nuditi obveščevalno in vojaško pomoč.
Demokrati temu ostro nasprotujejo, vojna v Jemnu je vse bolj krvava, Združeni narodi so obsodili savdsko bombardiranje civilnega prebivalstva, ki ga najhujši kritiki označujejo za zločine proti človeštvu. V spopadih je po uradnih podatkih umrlo najmanj 57.000 ljudi, posledica vojne je izbruh kolere in velika lakota, ta naj bi od leta 2015 povzročila smrt 85.000 otrok, mlajših od pet let, 14 milijonov ljudi je na robu stradanja.
Doslej je republikanska večina zavračala senatni poseg, s katerim bi omejili ameriško pomoč Savdijcem. Nekateri so menili, da bi brez te pomoči (in brez vsaj delnega ameriškega nadzora) spopadi postali še bolj krvavi. Po Hašodžijevem uboju je prevladalo ogorčenje predvsem do avtoritarnega princa bin Salmana. Pompeo in Mattis sta poskusila braniti prestolonaslednika in ponovila stališče Bele hiše, da ni neposredne povezave med njim in umorom, toda s tem sta le podžgala jezo senatorjev, ki so podprli začetek razprave o umiku ameriške podpore Savdijcem v Jemnu. Tako si želijo prisiliti vlado, da bo dovolila pričanje direktorice Cie Gine Haspel v senatu.
Nejevoljo Donalda Trumpa je še povečala novica, da je njegov nekdanji osebni odvetnik Michael Cohen priznal, da je lagal zveznim preiskovalcem. V novem pričanju je menda prišlo na plan, da naj bi bil Trump še vedno vpleten v nepremičninske posle v Rusiji, ko je že potekalo izbiranje predsedniškega kandidata desnice. Zato predsednikova nenadna odločitev, da bo v Argentini odpovedal srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, niti ni presenetljiva.
Krvavi uboj savdskega novinarja je povzročil ostre odzive v ameriškem kongresu. Tudi vidni republikanski senatorji zahtevajo, naj ZDA prekinejo povezave s savdskim prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom, ki je po mnenju ameriških obveščevalcev vpleten v smrt Hašodžija. Ker Bela hiša ni odobrila kongresne predstavitve poročila Cie, so v sredo protestno dovolili razpravo o zakonu, s katerim bi omejili predsednikova pooblastila za ameriško sodelovanje v vojni v Jemnu. Zunanji minister Mike Pompeo in obrambni Jim Mattis sta sicer za zaprtimi vrati prepričevala senatorje, da je Savdska Arabija ključna zaveznica ZDA in zato bi ji morali še naprej nuditi obveščevalno in vojaško pomoč.
Demokrati temu ostro nasprotujejo, vojna v Jemnu je vse bolj krvava, Združeni narodi so obsodili savdsko bombardiranje civilnega prebivalstva, ki ga najhujši kritiki označujejo za zločine proti človeštvu. V spopadih je po uradnih podatkih umrlo najmanj 57.000 ljudi, posledica vojne je izbruh kolere in velika lakota, ta naj bi od leta 2015 povzročila smrt 85.000 otrok, mlajših od pet let, 14 milijonov ljudi je na robu stradanja.
Doslej je republikanska večina zavračala senatni poseg, s katerim bi omejili ameriško pomoč Savdijcem. Nekateri so menili, da bi brez te pomoči (in brez vsaj delnega ameriškega nadzora) spopadi postali še bolj krvavi. Po Hašodžijevem uboju je prevladalo ogorčenje predvsem do avtoritarnega princa bin Salmana. Pompeo in Mattis sta poskusila braniti prestolonaslednika in ponovila stališče Bele hiše, da ni neposredne povezave med njim in umorom, toda s tem sta le podžgala jezo senatorjev, ki so podprli začetek razprave o umiku ameriške podpore Savdijcem v Jemnu. Tako si želijo prisiliti vlado, da bo dovolila pričanje direktorice Cie Gine Haspel v senatu.
Donald Trump in ruski nepremičninski posli
Nejevoljo Donalda Trumpa je še povečala novica, da je njegov nekdanji osebni odvetnik Michael Cohen priznal, da je lagal zveznim preiskovalcem. V novem pričanju je menda prišlo na plan, da naj bi bil Trump še vedno vpleten v nepremičninske posle v Rusiji, ko je že potekalo izbiranje predsedniškega kandidata desnice. Zato predsednikova nenadna odločitev, da bo v Argentini odpovedal srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, niti ni presenetljiva.
