Tudi Slovenija v koaliciji za »koronaobveznice«
Devet evrskih držav želi vpeljavo skupnega dolžniškega instrumenta za odziv na krizo.
Odpri galerijo
Pred evropskim gospodarstvom so težki časi. FOTO: Daniel Roland/AFP
Bruselj – Pred jutrišnjim vrhom EU, ki se bo sestal na videokonferenci, je devet voditeljev držav članic pisalo predsedniku evropskega sveta Charlesu Michelu. V pismu zatrjujejo, da bi morali zagotoviti finančno solidarnost, predvsem znotraj območja z evrom.
Pismo, ki je danes prišlo v javnost, so podpisali voditelji Belgije, Francije, Grčije, Irske, Italije, Luksemburga, Portugalske, Slovenije (predsednik vlade Janez Janša) in Španije. V njem zatrjujejo, da bi morali delati na »skupnem dolžniškem instrumentu«, ki bi ga izdala evropska institucija, da bi zbrala denar na trgu v korist vseh držav članic.
Tako bi v njihovih očeh stabilizirali dolgoročno financiranje politik v bitki proti škodi, povzročeni s pandemijo. To, da se soočamo z zunanjim simetričnim šokom, za katerega nobena država ne nosi odgovornosti, vsi pa bomo čutili negativne posledice, naj bi upravičevalo uporabo takega instrumenta.
»Skupaj smo odgovorni za učinkovit in enoten evropski odziv,« so zapisali. Prepričani so, da bi dolžniški instrument moral biti dovolj velik in z zadostno dolžino ročnosti. Med krizo bi bil namenjen financiranju zdravstvenih sistemov, gospodarstva in socialnega modela.
Na severu denarne unije doslej ni bilo navdušenja nad uvedbo posebnih obveznic, ki se v žargonu imenujejo coronabonds. Posebno glasno jih zagovarjata Italija in Španija. Podobni poskusi med dolžniško krizo so propadli. Med njihovimi nasprotnicami je bila tudi Nemčija.
Nasprotniki opozarjajo, da bi delitev tveganj z uvedbo tovrstnih obveznic spodbujala moralni hazard.
Tudi predsednica ECB Christine Lagarde je po poročanju Reutersa sinoči na videokonferenci evroskupine menda pozvala k enkratni izdaji coronabonds.
Pismo, ki je danes prišlo v javnost, so podpisali voditelji Belgije, Francije, Grčije, Irske, Italije, Luksemburga, Portugalske, Slovenije (predsednik vlade Janez Janša) in Španije. V njem zatrjujejo, da bi morali delati na »skupnem dolžniškem instrumentu«, ki bi ga izdala evropska institucija, da bi zbrala denar na trgu v korist vseh držav članic.
Tako bi v njihovih očeh stabilizirali dolgoročno financiranje politik v bitki proti škodi, povzročeni s pandemijo. To, da se soočamo z zunanjim simetričnim šokom, za katerega nobena država ne nosi odgovornosti, vsi pa bomo čutili negativne posledice, naj bi upravičevalo uporabo takega instrumenta.
»Skupaj smo odgovorni za učinkovit in enoten evropski odziv,« so zapisali. Prepričani so, da bi dolžniški instrument moral biti dovolj velik in z zadostno dolžino ročnosti. Med krizo bi bil namenjen financiranju zdravstvenih sistemov, gospodarstva in socialnega modela.
Na severu denarne unije doslej ni bilo navdušenja nad uvedbo posebnih obveznic, ki se v žargonu imenujejo coronabonds. Posebno glasno jih zagovarjata Italija in Španija. Podobni poskusi med dolžniško krizo so propadli. Med njihovimi nasprotnicami je bila tudi Nemčija.
Nasprotniki opozarjajo, da bi delitev tveganj z uvedbo tovrstnih obveznic spodbujala moralni hazard.
Tudi predsednica ECB Christine Lagarde je po poročanju Reutersa sinoči na videokonferenci evroskupine menda pozvala k enkratni izdaji coronabonds.
